inkrustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkrustíranje (ȋ) kaj z/s čim obrt. ~ pokrov škatle z biserovino |vstavljati, vlagati biserovino v pokrov|; um. ~ stene z marmorjem |oblagati|; neobč. Apnenec ~a stene cevovoda |obloži|
inkrustírati se -am se (ȋ) neobč. Rana se že ~a |na njej se dela krasta|
Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
inovírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inovíranje (ȋ) kaj ~ že izrabljeno literarno zvrst prenoviti, prenavljati; |uvajati izboljšave|
Pravopis
instinktíven -vna -o (ȋ) nagonski: Ta gib je pri njem že ~
instinktívni -a -o (ȋ) ~ gib
instiktívnost -i ž, pojm. (ȋ) nagonskost
instinktívni -a -o (ȋ) ~ gib
instiktívnost -i ž, pojm. (ȋ) nagonskost
Pravopis
internacionálen -lna -o [ijo] (ȃ) mednaroden: Ta problem je že ~
internacionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~a trgovina
internacionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ) mednarodnost
internacionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~a trgovina
internacionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ) mednarodnost
Pravopis
ítak presoj. člen. (ȋ) neobč. tako in tako: Toča je uničila že ~ revne pridelke; Ostani še, vlak si ~ zamudil
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
Pravopis
izbŕskati -am dov. -an -ana (ŕ ȓ; ȓ) kaj iz česa ~ kaj iz pepela; knj. pog. izbrskati koga Te bomo že izbrskali odkrili, našli
Pravopis
izdélati -am dov. -an -ana (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ čevlje, načrt, stroj; Obleka je v glavnem že narejena, le še ~ jo je treba |dati ji dokončno podobo|; Vsi učenci so izdelali |uspešno končali šolanje|
Pravopis
Pravopis
izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|
Pravopis
izpásti -pádem dov., nam. izpàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Vratca pri peči so izpadla; Tekmovalec je izpadel iz tekmovanja |se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje|; knj. pog. Podrobnosti so mi že izpadle |jih nimam več v spominu, v zavesti|; publ. Ponoči je izpadla tudi toplarna prenehala delovati; S svojim nastopom ●je izpadel grobo učinkoval, deloval; Stvar ●je slabo izpadla se je slabo izšla, končala
Pravopis
izpeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpeljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Lastovka je izpeljevala mladiče; ~ načrt, nalogo; izpeljevati kaj iz česa ~ pravila, sklepe iz teorije; jezikosl. |tvoriti besedo s priponskim obrazilom|
izpeljeváti se -újem se (á ȗ) Lastovke se že ~ujejo
izpeljeváti se -újem se (á ȗ) Lastovke se že ~ujejo
Pravopis
izpét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) imeti ~ glas; poud. Ta melodija je že ~a |nezanimiva, neprivlačna|
izpétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
izpétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
izpísati in izpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj Črke morate ~; ~ neznane besede; ~ število (z besedo)
izpísati se in izpisáti se -píšem se (í/á í) iz česa ~ ~ ~ šole, tečaja; poud. Pisatelj se je že izpisal |njegova besedna ustvarjalnost upada|
izpísati se in izpisáti se -píšem se (í/á í) iz česa ~ ~ ~ šole, tečaja; poud. Pisatelj se je že izpisal |njegova besedna ustvarjalnost upada|
Pravopis
izpuhtéti -ím dov. izpuhtênje; drugo gl. puhteti (ẹ́ í) Tekočina je izpuhtela; poud.: Napetost je kmalu izpuhtela |minila, izginila|; To mi je že izpuhtelo iz glave |sem pozabil|
Pravopis
izrabíti in izrábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ čopič do držaja; ~ delavce; ~ priložnost
izrabíti se in izrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že izrabil
izrabíti se in izrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že izrabil
Pravopis
izrojíti se -ím se dov. izrójil se -íla se, nam. izrojít se/izrojìt se; izrojênje; drugo gl. rojiti (í/ȋ í) Čebele so se že izrojile |prenehale rojiti|
Pravopis
izsŕkati -am dov. -an -ana; izsŕkanje (ŕ ȓ) kaj iz česa ~ vlago iz tal; ~ limonado po slamici; poud. Trta je že izsrkala zemljo |izčrpala|
Pravopis
izšólati -am dov. -an -ana; izšólanje (ọ̑) koga/kaj ~ svojega otroka; ~ lovskega psa; ~ posluh
izšólati se -am se (ọ̑) Najini otroci so se že izšolali; izšolati se za kaj ~ ~ ~ vodnika
izšólati se -am se (ọ̑) Najini otroci so se že izšolali; izšolati se za kaj ~ ~ ~ vodnika
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 28
- Naslednja »
Število zadetkov: 555
Dostopnost