Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zakrivíti -ím dov., zakrívil (ī í)
1. narediti, da postane del česa kriv: zakriviti palico; zakriviti žebelj na spodnji strani deske / prezirljivo zakriviti ustnice ukriviti
2. s svojim ravnanjem povzročiti kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: zakriviti nesrečo, prepir, smrt; iz nevednosti zakriviti kaj / nadlogo si je zakrivil sam / nesrečo je zakrivil močen veter
♦ pravn. zakriviti kaznivo dejanje
    zakrívljen -a -o:
    zakrivljen nož; zakrivljena palica
Pravopis
zatôlčen -a -o [u̯č]; bolj ~ (ȏ) v kaj v desko ~ žebelj; knj. pog., poud. Fant je popolnoma ~ |onemogočen, uničen|
zatôlčenost -i [u̯č] ž, pojm. (ȏ)
SSKJ²
zatôlči -tôlčem [zatou̯či] dov., zatôlci zatôlcite in zatolcíte; zatôlkel zatôlkla (ó)
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa: zatolči zapognjeni žebelj v les / zatolči kol v zemljo zabiti
// s tolčenjem, udarjanjem trdno namestiti: zatolči toporišče v sekiro; zatolči veho v sod
2. nekajkrat slišno udariti: v gozdu je zatolkel detel; zatolči po mizi
3. ekspr. začeti močno biti, utripati: ob tem prizoru mu je zatolklo srce; brezoseb. v prsih mu je zatolklo
4. ekspr. z udarci ubiti: zatolči miš; zatolči s palico / zajeli so jih in jih zatolkli
5. pog. narediti, povzročiti, da kdo ne more (uspešno) delovati: zatolči mladega ustvarjalca / prevelika samokritičnost ga je zatolkla
● ekspr. zatolči koga v zemljo uničiti ga, onemogočiti ga
    zatôlčen -a -o:
    žebelj, zatolčen v desko; fant je popolnoma zatolčen
SSKJ²
zíd -a in -ú m, mn. zidôvi (ȋ)
1. vsak od delov stavbe, narejen z gradbenim materialom, zlasti z zidaki, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: v kleti so zidovi vlažni; porušiti, sezidati zid; krogla je prebila zid; pomakniti posteljo do zida, k zidu; obesiti sliko na zid; zabiti žebelj v zid; betonski, opečnat zid; stavba z debelimi zidovi; odprtina, razpoka v zidu; bled kot zid / hišni zid; samostanski, tovarniški zidovi / čelni zid pročelje; notranji, zunanji zidovi hiše; predelni, temeljni zid; slepi zid brez oken, odprtin / obrnil se je k zidu in zaspal k steni
// temu podoben samostojen objekt: parceli je ločil zid; postaviti zid okrog gnojišča; obdati, zapreti z zidom; nizek, visok zid; vodoraven zid pred odprtino kmečke peči; gore stojijo kot zid med obema pokrajinama / obrambni, požarni, zaščitni zid; pokopališki, vrtni zid; zid proti vetru / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom / ekspr.: množica je naredila živi zid; zid strmih hribov; pren., ekspr. obdaja jo gluhi zid samote
2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti zida med njima; predlagal je veliko izboljšav, a je naletel na zid niso ga poslušali, upoštevali / z oslabljenim pomenom: loči ju zid predsodkov predsodki; med njima se je vzdigoval zid nezaupanja, odtujenosti
● ekspr. govoriti zidu prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. postaviti koga pred zid obsoditi na smrt z ustrelitvijo; hoteti, riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje; ekspr. med njima je kitajski zid velika ovira, zapreka; ekspr. naveličan je mestnih zidov življenja v mestu; ekspr. vedno je želel imeti svoje štiri zidove bivališče, dom; ekspr. okrog sebe je sezidal visok zid postal je nedostopen; prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka; gluh je kot zid popolnoma, zelo
♦ arhit. kiklopski zid iz velikih, grobo obdelanih kamnov s prilegajočimi se ploskvami; grad. ojačevalni zid ki povzroča večjo nosilnost; podporni zid ki preprečuje premik zemlje, materiala; polnilni zid s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; teh. nosilni zid
Pravopis
zíd -a in zíd -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȋ; ȋ ȗ) pomakniti omaro do ~a, k ~u; obesiti na ~; zabiti žebelj v ~; kitajski ~; nosilni, obrambni ~; poud.: s svojim predlogom naleteti na ~ |na popolno neupoštevanje|; Množica je naredila živi ~; ~ nezaupanja med njima |nezaupanje|
Celotno geslo Sinonimni
zíd -a m
vsak od delov stavbe, narejen z gradbenim materialom, zlasti z zidaki, ki omejuje prostor, prostore ob straneh; temu podobni samostojni objektpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. zidišče
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik obrambni zid  pojmovnik pokopališki zid  pojmovnik predelni zid  pojmovnik temeljni zid
GLEJ ŠE SINONIM: stena
GLEJ ŠE: ovira, podzid
Pravopis
zravnán -a -o; bolj ~ (á) ~ žebelj; ~ hrbet vzravnan
zravnánost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Sinonimni
zravnáti -ám dov.
kaj z nategovanjem, glajenjem narediti kaj ravno
SINONIMI:
poravnati, knj.izroč. razravnati
GLEJ ŠE SINONIM: naravnati, poravnati, poravnati, vzravnati
GLEJ ŠE: uničiti
Celotno geslo Etimološki
žbíca2 -e ž
Celotno geslo Etimološki
žebáti – glej žebȅlj
SSKJ²
žebèlj -bljà in žêbelj -blja m (ə̏ ȁ; é)
tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjen: žebelj popusti, se ukrivi, zarjavi; izdelovati žeblje; puliti žeblje s kleščami; s kladivom zabiti žebelj; okovati cokle z žeblji; pribiti kaj z žeblji; debeli, dolgi, tanki žeblji; gladki, oglati žeblji; ročno kovani žeblji; glavica žeblja; vijaki in žeblji / obesiti kaj na žebelj / čevljarski, mizarski, tapetniški, zidarski žeblji; okrasni žeblji
● ekspr. zadeti žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari
♦ teh. ladijski žeblji; steblo žeblja; vet. podkovski žebelj
Pravopis
žebèlj -bljà in žêbelj -blja m z -em (ə̏ ȁ; é) zabiti ~; obesiti na ~
Celotno geslo Sinonimni
žebèlj -bljà m
tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjenpojmovnik
SINONIMI:
pog. cvek, star. čavelj
Celotno geslo Etimološki
žebȅlj -bljȁ m
Pleteršnik
žẹbə̀lj, -bljà, m. = žrebelj.
Celotno geslo Pohlin
žebelj [žǝbə̏lj] samostalnik moškega spola

žebelj

Svetokriški
žebelj -blja m žebelj: k'ſteni v' kateri en shebel im. ed. je perbit ǀ zhe nishaj to luzh perpognete, viſokjishi ſenza tiga shibla rod. ed. ſe polsdigne ǀ vſamejo en debau shebel tož. ed. na roko desno permirio ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni shebil tož. ed. ǀ S' tem sheblam or. ed. Jael je bila prebila glavo Siſaru ǀ s' shiblam or. ed. prave grevinge ǀ mene ble martra tuoja nevera, kakor shebli im. mn. ǀ Aku jeſt nebom na njegovih rokah vidil ſnaminja teh sheblou rod. mn. ǀ ushe ſo ſapovedali debele shtrike spleſti, kleishe, kladoua, sheble tož. mn., bodezhe ternie perpravit ǀ Chriſtusſa s' shelesnimy shebli or. mn. na Chrish ſo perbili ǀ je bil s' shebly or. mn. inu s' ſulizo preboden ǀ s' debelimi shibli or. mn. preboden biti ǀ prebodene s'sheblij or. mn. ǀ s'gaishlami reſtargan, s'ternjam kronan, s'shibli or. mn. perbit na krishu
Celotno geslo Pohlin
žebica [žǝbíca] samostalnik ženskega spola

majhen žebelj; žebljiček

PRIMERJAJ: žebljic, žebljiček

Celotno geslo Pohlin
žebljic [žǝbljíc] samostalnik moškega spola

majhen žebelj; žebljiček

PRIMERJAJ: žebica, žebljiček

Celotno geslo Frazemi
žebljíca Frazemi s sestavino žebljíca:
zadéti žebljíco na glavíco
Število zadetkov: 134