Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
držati se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Pleteršnik
dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
Pleteršnik
dvǫ̑jče, -eta, n. = dvojček; krdela so z dvojčeti breja, Dalm.; žena je porodila dvojčeti, vzhŠt.-Valj. (Vest.).
Svetokriški
Edgivija ž osebno lastno ime Edita: Edgivia im. ed. Engelskiga krajla Eduarda shena (I/2, 161) Edíta, stagl. Eadguth (11. stol.), žena sv. Edvarda, → Edvard(us) 2.
Celotno geslo eSSKJ16
efa -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola
1. biblijsko prostorninska mera trdne snovi v razsutem stanju (približno 40 l); SODOBNA USTREZNICA: škaf, efa
1.1 količina sipke snovi, navadno žita, ki ustreza tej prostornini
1.2 posoda za odmero te količine
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Svetokriški
Elizabeta -e ž osebno lastno ime Elizabeta: kateriga S. Eliſabetha im. ed. s' mladiga je bila sredila ǀ Elisabetha im. ed. Portugalska krajliza, kadar ſo jo she pejſtuali, inu veno kambro nesli, v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou … ona sagleda en Crucifix na ſteni, s' perſtam sazhne kaſſat ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe rod. ed. uduue ǀ je bil Firsht Svete Eliſabethæ rod. ed. ǀ piſsanu najdem od S. Elizabethe rod. ed. luſitanske krajlize ǀ Eliſabethi daj. ed. je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo ſtlal tej bolni Eliſabethi daj. ed. Raitenſi ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho tož. ed. ǀ je shla obyskat S. Eliſabetho tož. ed. ǀ kakor je ſturil Henricus s' S. Eliſabetho or. ed. 1. Sv. Elizabéta Ógrska (1207–31), žena turingijskega mejnega grofa Ludovika IV., vdova 2. Sv. Elizabéta Portugálska (1271–1325) 3. Sv. Elizabéta, mati Janeza Krstnika (SP Lk 1,5) 4. → Rajtensi
Svetokriški
Ester1 -e ž osebno lastno ime Estera: ena ſama Esther im. ed. v'mej tulikain taushent je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera ǀ ena Iudinia Ester im. ed. imenuana je bila njega pogublejnie ǀ ſe bere od krajlize Esther im. ed. ǀ ob zhaſſu Krajlize Eſther im. ed. ǀ ſe bere od krajlize Esther im. ed. katera je bila ena vboga Iudauska dekilza ǀ krajlici Esther im. ed. oblubil dati karkuli bo proſsila ǀ Krajl prezei perpogne pruti Eſteri daj. ed. ſvoi slati Scepter ǀ Ie vidil Aisverus to lepo Eſther tož. ed. ǀ Krajl Aſſverus je bil v' goſtie povabil ſvojo Neveſto Eſter tož. ed. Éstera, žena kralja Ahasverja, po kateri se imenuje 34. knjiga Stare zaveze; → Hester.
Svetokriški
Eva -e ž osebno lastno ime Eva: Vy hozhete vrshoh ſturiti hudizha, kakor vaſha Mati Eua im. ed. ǀ Eva im. ed. je bila utergala ta prepovedani ſad ǀ sa volo greha Adama, inu Eve rod. ed. ǀ od Adama, inu Eue rod. ed. vſy ludje ſmò yh poerbali ǀ kakor je Evi daj. ed. hudizh bil oblubil ǀ ta napametna shivina ſe Adamu Eui daj. ed. inu v'punt postaui ǀ obernimo ſe K'Adamu, inu K'Eui daj. ed. ǀ je djal k'Evi daj. ed., inu vſem Shenam ǀ Bug Adama, inu Euo tož. ed. s'paradisha je puſtil ſtepſti ſavolo njeh nepokorshine ǀ ſam Bug je bil te perve koshuge ſturil, inu shnimi Adama, inu Evo tož. ed. ogvantal ǀ s'Euo or. ed. ie govuril en golufni ſapelavi Angel Éva, prva žena (SP 1 Mz 3,20)
Svetokriški
Evdoksija -e ž osebno lastno ime Evdoksija: Eudoxia im. ed. Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu slagala ǀ Theodoſius Ta mlajshi je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie rod. ed. na ſvejt prishal ǀ uprizho Ceſſarja, inu Ceſſarize Eudoxie rod. ed. ǀ Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ rod. ed. pishe Evdoksíja (4.–5. stol.), lat. Aelia Eudoxia, žena vzhodnorimskega cesarja Arkadija, mati cesarja Teodozija II.
Svetokriški
Fenena ž osebno lastno ime Penina: kakor ſe bere od Anne Samvelave matere, kateri ſe je shpotala Phennena rod. ed. (I/1, 65) Penína, lat. V Phenenna, Elkanajeva druga žena (SP 1 Sam 1,2)
Svetokriški
Flacila -e ž osebno lastno ime Flacila: ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile rod. ed. is ſtebra doli vergli (V, 407) Élija Flacíla, lat. Aelia Flacilla (4. stol.), žena rimskega cesarja Teodozija I.
Svetokriški
Franciska -e ž osebno lastno ime Frančiška: Ta navuk je dershala S. Franciſca im. ed. Rimska Gospa ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospamy Francisca im. ed. Romana ǀ en dan kadar ſe je obhajala; Franciſca im. ed. de Collomedio, je vidla, de ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Vudove S. Franciſco tož. ed. Sv. Franšíška (1384–1440), rimska žena
Svetokriški
Gala -e ž osebno lastno ime Gala: Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Priſcillianus skuſi to neſramno sheno Gallo tož. ed. (V, 66) Iz dostopne literature ni razvidno, da bi Priscilijanu pomagala žena z imenom Gala. V tej vlogi se omenja le → Agape.
Pleteršnik
gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.-Jan. (Slovn.).
Pleteršnik
grobaríca, f. grobarjeva žena, tudi: grǫ̑barica, Valj. (Rad).
Pleteršnik
grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.-C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
Pleteršnik
gubolìc, -líca, adj. gubastega lica: Žalost, žena gubolica, Str.
Svetokriški
Halaa ž osebno lastno ime Hela: Halaa im. ed. Shena Aſſuruſa s' veliko martro … je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela Jabes Héla, lat. V Halaa, hebr. Helá, Ašhurjeva žena (SP 1 Krn 2,24, 4,9)
Svetokriški
Helena ž osebno lastno ime Helena: bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi, kakor Helena im. ed. (V, 15) ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene im. mn. letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) Heléna, gr. Ἑλένη, zgled antične ženske lepote, hči Zevsa in Lede, Menelajeva žena, ki jo je Paris odpeljal v Trojo, kar je bil razlog trojanski vojni; → Elena.
Svetokriški
Herodiades -de ž osebno lastno ime Herodijada: ta hudobna Herodiades im. ed., katera v' preshoshtvi je shivela s' Krajlam Herodesham ſvojm Shogram ǀ Hzhi te presheshne Herodiade rod. ed. je pleſſala pred Krajlam Herodijáda, lat. V Herodias, gr. Ἡρωδιάς, druga žena Heroda Antipe (SP Jn 14,3); → Herodias
Število zadetkov: 185