bòb Frazemi s sestavino bòb:
bòb iz krópa pobírati, bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, íti bòb iz krópa pobírat, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, rêči bôbu bòb, vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
drézati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. s koncem česa na rahlo suvati: veje so ga drezale v obraz; drezati v žerjavico; dreza ga s komolcem; pren. ne bom več drezal v to vprašanje
// preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: drezati in cukati žival; drezala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zakaj me kar naprej drezaš; drezajo se z medsebojnimi žalitvami
2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: toliko časa je drezal v hčer, da mu je vse povedala; nisem maral več drezati vanj / povsod je drezal, dokler ni uspel posredoval, se zavzemal za kaj; drezal ga je, naj vendar že naredi, kar je obljubil spodbujal ga je, mu prigovarjal
1. s koncem česa na rahlo suvati: veje so ga drezale v obraz; drezati v žerjavico; dreza ga s komolcem; pren. ne bom več drezal v to vprašanje
// preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: drezati in cukati žival; drezala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zakaj me kar naprej drezaš; drezajo se z medsebojnimi žalitvami
2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: toliko časa je drezal v hčer, da mu je vse povedala; nisem maral več drezati vanj / povsod je drezal, dokler ni uspel posredoval, se zavzemal za kaj; drezal ga je, naj vendar že naredi, kar je obljubil spodbujal ga je, mu prigovarjal
Pravopis
drézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ fanta, da se zbudi; ~ in cukati žival; drezati koga v kaj Veje so ga drezale v obraz; drezati koga z/s čim Drezal jo je s komolcem; drezati v koga/kaj z/s čim ~ ~ žerjavico s palico; poud. ~ ~ človeka, da bi vse povedal |vsiljivo spraševati|
SSKJ²
SSKJ²
dróg -a m, mn. drogôvi in drógi (ọ̑)
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra
● spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja
2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog
♦ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra
● spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja
2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog
♦ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
Celotno geslo
Etimološki
džẹ̑zva -e ž
SSKJ²
gréblja -e ž (ẹ̑)
1. priprava za razgrebanje žerjavice, pepela: z grebljo je drezala v ogenj, v žerjavico; železna greblja
// priprava za strganje pepela iz peči: lopar in greblja
2. agr. motika s širokim, spodaj ravnim rezilom: z lopatami in grebljami so šli proti njivi
1. priprava za razgrebanje žerjavice, pepela: z grebljo je drezala v ogenj, v žerjavico; železna greblja
// priprava za strganje pepela iz peči: lopar in greblja
2. agr. motika s širokim, spodaj ravnim rezilom: z lopatami in grebljami so šli proti njivi
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
SSKJ²
hodíti hódim nedov., hójen (ī ọ́)
1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi / akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi / cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli
// opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni
2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo
a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese, na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko
b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat
3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti
4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili
// ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten
6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni dovzeten za vplive
7. iti:
a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca
b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo
c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi sem pridi
// nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež
● pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba
1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi / akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi / cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli
// opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni
2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo
a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese, na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko
b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat
3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti
4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili
// ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten
6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni dovzeten za vplive
7. iti:
a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca
b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo
c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi sem pridi
// nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež
● pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba
- hodé zastar.:
hode ni dobro jesti
- hodèč -éča -e:
poslušal ga je, hodeč iz kota v kot; star. videl ga je ob bregu hodečega; pokonci hodeč človek; sam.: črepinje na tleh so nevarnost za hodeče
Celotno geslo
Frazemi
hodíti Frazemi s sestavino hodíti:
hodíti kàkor mésečen, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti kómu v zélnik, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti kot mésečnik, hodíti kot páv, hodíti kot po jájcih, hodíti kot ráca, hodíti kot v Canósso, hodíti od Póncija do Piláta, hodíti okóli ríti v váržet, hodíti okóli ríti v žêp, hodíti po krívih pótih, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, hodíti prek(o) trúpel, hodíti s kúrami spát, hodíti svôja póta, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, hodíti v Mížule, hodíti v Mížule Mážule, hodíti v vás h kómu, hodíti za kóga po kôstanj v žerjávico, v cáker hodíti s kóm/čím
hodíti kàkor mésečen, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti kómu v zélnik, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti kot mésečnik, hodíti kot páv, hodíti kot po jájcih, hodíti kot ráca, hodíti kot v Canósso, hodíti od Póncija do Piláta, hodíti okóli ríti v váržet, hodíti okóli ríti v žêp, hodíti po krívih pótih, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, hodíti prek(o) trúpel, hodíti s kúrami spát, hodíti svôja póta, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, hodíti v Mížule, hodíti v Mížule Mážule, hodíti v vás h kómu, hodíti za kóga po kôstanj v žerjávico, v cáker hodíti s kóm/čím
Celotno geslo
Frazemi
hŕbet Frazemi s sestavino hŕbet:
bíti bógu za hŕbtom, bógu za hŕbtom, dobíti jíh po hŕbtu, dobívati jíh po hŕbtu, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], kríti kómu hŕbet, ležáti bógu za hŕbtom, lônec na hŕbtu nosíti, nòž v hŕbet [kómu/čému], obráčati kómu/čému hŕbet, obrníti kómu/čému hŕbet, pokazáti kómu hŕbet, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet, živéti bógu za hŕbtom, žóga je bilà za hŕbtom kóga, žóga je končála za hŕbtom kóga, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
bíti bógu za hŕbtom, bógu za hŕbtom, dobíti jíh po hŕbtu, dobívati jíh po hŕbtu, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], kríti kómu hŕbet, ležáti bógu za hŕbtom, lônec na hŕbtu nosíti, nòž v hŕbet [kómu/čému], obráčati kómu/čému hŕbet, obrníti kómu/čému hŕbet, pokazáti kómu hŕbet, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet, živéti bógu za hŕbtom, žóga je bilà za hŕbtom kóga, žóga je končála za hŕbtom kóga, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
Celotno geslo
eSSKJ
hú1 medmet
- 1. ponovljeno posnema glas pri glasnem izdihovanju, sopihanju
- 1.1. tudi s ponovljeno črko u, ponovljeno posnema glas sove
- 1.2. ponovljeno, izgovarja se z večjo jakostjo posnema zategel zvok trobila
Celotno geslo
Frazemi
íti Frazemi s sestavino íti:
beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, do žívega gré kómu kàj, dóber glás gré o kóm/čém, fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat, gré kot Ílija, gré kot šembílja, in karavána gré dálje, íti bòb iz krópa pobírat, íti čému do dnà, íti gôr k Jánezu, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, íti k vrágu, íti kàkor po lóju, íti kàkor po ólju, íti kàkor tát, íti kómu kàj adíjo, íti kómu na jétra, íti kómu na lím, íti kómu na límanice, íti kómu v pást, íti kot Elíja, íti kot namázano, íti kot po máslu, íti kot po žnórci kàj, íti kot po žnóri kàj, íti kot svéže žémlje, íti kot vróče žémlje, íti kot vróče žémljice, íti med ángelčke, íti med krilátce, íti na bóben, íti na jók in sméh kómu, íti na kóga/kàj kot múha na méd, íti na kopríve, íti na lépše, íti na lím, íti na mínus dvá déci, íti na nòž, íti na róko kómu, íti na rováš kóga/čésa, íti na strán, íti na vsè ali nìč, íti na žívce kómu, íti od Póncija do Piláta, íti okóli ríti v žèp, íti po copátah, íti po zlù, íti pod nòž, íti pod odêjo, íti pod rúšo, íti pod vlák, íti pred mátičarja, íti pred oltár s kóm, íti prek(o) trúpel, íti proti tóku, íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti rákovo pót, íti ríčet píhat, íti s kúrami spát, íti s trebúhom za krúhom, íti se Francóza, íti se skriválnice [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], íti [túdi] na kônec svetá, íti v Canósso, íti [v denár] kot méd, íti [v denár] za méd, íti v dím, íti v fránže, íti v horizontálo, íti v Kanóso, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, íti v kŕtovo deželo, íti v léta, íti v lúknjo, íti v ôgenj za kóga, íti v Pánčevo, íti v pást, íti v [prodájo] kot méd, íti v [promèt] za méd, íti v ríčet, íti v stáro želézo, íti v trí pírovske, íti v uhó, íti v ušésa, íti v vás h kómu, íti v žéhto, íti z glávo skozi zíd, íti z lévo rôko v désni žèp, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], íti za nóhte kómu, íti za nósom, íti za račún brez krčmárja, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, krí je šlà kómu v glávo, lasjé so šlì pokônci kómu, naj gré tá kélih trpljênja mímo, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, pójdi(te) se solít, pójdi(te) v ríčet, za stólček gré kómu, zvonôvi gredó v Rím
beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, do žívega gré kómu kàj, dóber glás gré o kóm/čém, fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat, gré kot Ílija, gré kot šembílja, in karavána gré dálje, íti bòb iz krópa pobírat, íti čému do dnà, íti gôr k Jánezu, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, íti k vrágu, íti kàkor po lóju, íti kàkor po ólju, íti kàkor tát, íti kómu kàj adíjo, íti kómu na jétra, íti kómu na lím, íti kómu na límanice, íti kómu v pást, íti kot Elíja, íti kot namázano, íti kot po máslu, íti kot po žnórci kàj, íti kot po žnóri kàj, íti kot svéže žémlje, íti kot vróče žémlje, íti kot vróče žémljice, íti med ángelčke, íti med krilátce, íti na bóben, íti na jók in sméh kómu, íti na kóga/kàj kot múha na méd, íti na kopríve, íti na lépše, íti na lím, íti na mínus dvá déci, íti na nòž, íti na róko kómu, íti na rováš kóga/čésa, íti na strán, íti na vsè ali nìč, íti na žívce kómu, íti od Póncija do Piláta, íti okóli ríti v žèp, íti po copátah, íti po zlù, íti pod nòž, íti pod odêjo, íti pod rúšo, íti pod vlák, íti pred mátičarja, íti pred oltár s kóm, íti prek(o) trúpel, íti proti tóku, íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti rákovo pót, íti ríčet píhat, íti s kúrami spát, íti s trebúhom za krúhom, íti se Francóza, íti se skriválnice [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], íti [túdi] na kônec svetá, íti v Canósso, íti [v denár] kot méd, íti [v denár] za méd, íti v dím, íti v fránže, íti v horizontálo, íti v Kanóso, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, íti v kŕtovo deželo, íti v léta, íti v lúknjo, íti v ôgenj za kóga, íti v Pánčevo, íti v pást, íti v [prodájo] kot méd, íti v [promèt] za méd, íti v ríčet, íti v stáro želézo, íti v trí pírovske, íti v uhó, íti v ušésa, íti v vás h kómu, íti v žéhto, íti z glávo skozi zíd, íti z lévo rôko v désni žèp, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], íti za nóhte kómu, íti za nósom, íti za račún brez krčmárja, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, krí je šlà kómu v glávo, lasjé so šlì pokônci kómu, naj gré tá kélih trpljênja mímo, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, pójdi(te) se solít, pójdi(te) v ríčet, za stólček gré kómu, zvonôvi gredó v Rím
SSKJ²
kadílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kajenje: metati na žerjavico kadilna zrnca / kadilni pribor; kadilni salon; kadilna soba
nanašajoč se na kajenje: metati na žerjavico kadilna zrnca / kadilni pribor; kadilni salon; kadilna soba
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
kôstanj -ánja m (ó á)
drevo s suličastimi listi in drobnimi rumenkasto belimi cveti v socvetjih ali njegovi užitni sadovi: kostanj že cvete; nabirati kostanj; jesti kuhan, pečen kostanj / pravi kostanj
● ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi
♦ bot. divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum
drevo s suličastimi listi in drobnimi rumenkasto belimi cveti v socvetjih ali njegovi užitni sadovi: kostanj že cvete; nabirati kostanj; jesti kuhan, pečen kostanj / pravi kostanj
● ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi
♦ bot. divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
lantȇrna -e ž
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 100
Dostopnost