Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
slivovec [slívovǝc] samostalnik moškega spola

slivovo žganje, slivovka

Besedje16
svečežganje (sveče žganje) sam. s ♦ P: 1 (TT 1557)
Pleteršnik
tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.-DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.-C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.-C.
Pleteršnik
trapǫ̑n, m. = slabo žganje, Ljub.
Pleteršnik
tropȋnski, adj. Treber-, Trester-: tropinsko žganje.
Pleteršnik
ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.-Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.
Pleteršnik
vàlje, adv. = vadlje, sogleich, Cig., Prip.-Mik., Ist., Kras-Erj. (Torb.), BlKr.; žganje je tako močno, da človeku valje v lase skoči, Bes.
Pleteršnik
vínọ, n. der Wein; suho v., purer Wein; tudi: der Strohwein, C.; — samodelsko vino, der Kunstwein, Dol.-Levst. (Nauk); = samodelno v., DZ.; = delano vino; ni vina brez pelina = kein Feuer ohne Rauch, Cig.; žgano vino = žganje, der Brantwein.
Besedje16
zgane gl. žganje ♦ P: 1 (TT 1557)
Prekmurski
žganíca -e ž žganje: Najhusa pitvina je palinka ('zganica) KAJ 1870, 46; 'Zganica je skodliva AIN 1876, 34
Pleteršnik
žganjčè, n. dem. žganje, LjZv., Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
žgȃnje, n. 1) das Brennen; ž. rane; ž. apna, opeke, das Kalk-, Ziegelbrennen; — das Sengen, das Rösten; ž. kave; — das Brandopfer, Krelj; — 2) eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein; ž. kuhati, Brantweinbrennen; = ž. paliti, BlKr.; (v tem pomenu nav. žganjè, Valj. [Rad], žganję́, Dol.).
Prekmurski
žganjés
1. sežiganje, žganje: gda bodo vidili din nyegovoga 'zganyá KŠ 1771, 799; sze ti dopádnejo áldovi pravicsnoszti, 'zganyá i czêlo 'zganyá TA 1848, 42; i zvéſte ga vu ſznopje na 'zganyé KŠ 1771, 44
2. kurjava: Lôg nam tüdi dáva leis za žganyé BJ 1886, 30
3. požiganje: Stevan II. z-grozovitnim 'sgányom i klányom sze nazáj povrné KOJ 1848, 26
Celotno geslo Pohlin
žganje [žgánje] ali [žganjȅ] samostalnik srednjega spola

žgana pijača, žganje

Prekmurski
žgàti žgém nedov.
1. žgati, pripekati: Szunce szkoro i 'zgé KAJ 1870, 133; pren. Eti me peczi, eti me 'zgi BKM 1789, 207
2. kuhati žganje: z borojce palino, borovičko žgéjo AI 1878, 47
žgàti se žgém se sežigati se: ſztvári tiſzti tejla ſze 'zgéjo zvüna tábora KŠ 1771, 697
žgajóči tudi žgajóuči -a -e
1. žgoč: Din je sao 'zgajôcsi ogen z vüszt nyegovi TA 1848, 13; pren. miszli ogyen sgajoucſi KM 1783, 211; Med 'zgajôcsim trákom Ide trüden potnik KAJ 1870, 47
2. požigajoč: je Stevan II. 'sgajoucs i razbijajoucs kváre delao KOJ 1848, 25
Število zadetkov: 35