Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
alumínijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijeva spojina, zlitina
♦ kem. aluminijev silikat; aluminijev sulfat brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja
// aluminijast: aluminijevi trakovi; aluminijeva posoda, žica
SSKJ
bakrén -a -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica
  2. 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje
    ♦     arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi
    bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke
SSKJ
bífiláren -rna -o prid. (ȋ-ȃ) teh. ki je na dveh nitih, dvoniten: bifilarno obešenje aparata
♦ elektr. bifilarno navitje navitje, pri katerem sta vzporedno naviti dovodna in odvodna žica
SSKJ
bímetálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) teh. ki je iz dveh kovin, dvokovinski: bimetalna plošča, žica
SSKJ
bodíčast -a -o prid. (í) poln bodic: bodičasti morski ježki; osat je bodičast / bodičasta žica bodeča; bodičasto grmovje
// redko piker, zbadljiv: bodičast humor; bodičaste besede
SSKJ
bodljíkav -a -o prid. (í) poln bodic: bodljikave agave; bodljikavo robidovje / napeta bodljikava žica bodeča
// bodljikava brada ga je delala postarnega
SSKJ
bodljív -a -o prid. (ī í) redko bodeč: strupene in bodljive zeli; bodljiva žica / bodljiva krava ki (rada) bode
SSKJ
bronén -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz brona: bronena posoda, žica
SSKJ
cékas -a m (ẹ̑) teh. zlitina železa, niklja in kroma za električne grelne naprave: spirala iz cekasa; neskl. pril.: cekas žica
SSKJ
dáljši -a -e prid. (ȃ) 
  1. 1. primernik od dolg: zgrabi za daljši konec vrvi; čim daljša je žica, tem bolj bo držala / sestanki so postajali z vsakim dnem daljši; ta pot je sicer daljša, vendar veliko lepša
  2. 2. ki traja večje, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na daljše izlete; po daljšem iskanju je le našel knjigo
  3. 3. precej obsežen, obširen: napisal je daljšo povest
  4. 4. zastar. nadaljnji: vsaka daljša pripomba bi bila nepotrebna; rešen je bil vsega daljšega plačevanja; prim. dolg
SSKJ
dovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na dovod: dovodni kabel, kanal; dovodna cev, žica / dovodna smer
SSKJ
drát -a m, mn. tudi dratóvi (ȃ) nižje pog. žica: kolobar zarjavelega drata
SSKJ
dúša -e ž (ú) 
  1. 1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka: človek ima telo in dušo; pogubiti dušo; skrbeti za dušo / v krščanstvu: moliti za pokoj, zveličanje duš; trpljenje duš v vicah / ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil zelo hitro; vpije kot duša v vicah / pog., kot podkrepitev pri moji duši da ni res
    // v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je; duh: človekova duša je le del vesoljne duše
  2. 2. čustveno-moralna stran človeka: njegova duša se temu upira; s pogovarjanjem si lajša dušo; dvomi mu trgajo dušo; izbrisati sovraštvo iz duše; boriti se v duši / občutek krivde mu teži dušo vest; ima čisto dušo / razkril mu je svojo dušo misli, čustva; biti brez duše usmiljenja, sočutja; posvetil mu je vse moči svoje duše duha; pren. spoznati dušo mesta, umetnine
    // s prilastkom skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti; duševnost: spoznati mladostnikovo dušo; značilnosti ženske duše; vživeti se v dušo sočloveka
    // s prilastkom narava, čud: ima birokratsko, pogumno dušo; človek umetniške duše; je vesele duše in dobrega srca / mehka slovanska duša
    // ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše ti želim; v dno duše ga je bilo sram / v dno duše se je čutil ponižanega
  3. 3. ekspr., navadno s prilastkom človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti: iskal je sočutno dušo; živel je med samimi kramarskimi dušami; bil je zlata duša; neka zlobna duša ga je zatožila / kot psovka odpri, pasja duša / njegov oče je duša dobrosrčen, ustrežljiv
    // knjiž. oseba, človek sploh: ti si prva duša, ki sem jo srečal; mesto šteje deset tisoč duš prebivalcev
    // kot nagovor: duša, dušica, pridi sem; tako ne bo šlo dalje, duša draga; ljuba duša, počakajte no malo / ekspr.: žive duše nisem videl na cesti nikogar; živi duši tega ne povej nikomur
  4. 4. z rodilnikom najvažnejši, najpomembnejši član ali del: postal je duša društva; mati je duša družine; publ. duša drame je konflikt
  5. 5. osrednji, notranji del česa: žogi je počila duša; duša kabla; žica z jekleno dušo
  6. 6. priprava s stenjem pri svetilki na olje: duša plava na olju
    ●     ekspr. komaj se ga še duša drži je tako slab, da bo kmalu umrl; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; evfem. izdihniti dušo umreti; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; šalj. podpreti, privezati si dušo utešiti si žejo, glad; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; pog., ekspr. na dušo ji piha vneto ji prigovarja, dvori; star. vzeti kaj na svojo dušo prevzeti odgovornost, krivdo; vznes. njena podoba se mu je vtisnila v dušo zapomnil si jo je; to mu ni po duši mu ni všeč; tesno mu je pri duši čuti nedoločen strah; nihče ni vedel, kako ji je bilo tedaj pri duši kaj je občutila; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi
SSKJ
dvókovínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) teh. ki je iz dveh kovin: dvokovinska plošča, žica
SSKJ
filigrán -a m (ȃ) tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov: dragocena igla iz filigrana; zapestnica iz srebrnega filigrana
// tehnika izdelovanja okrasnih predmetov iz teh žic: omenjeni predmeti izhajajo iz Bizanca, kjer so jih izdelovali v filigranu / draguljev, jantarovine in filigrana je bilo na kupe okrasnih predmetov v tej tehniki
SSKJ
fosfatírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. s fosfatno prevleko zaščititi železo pred korozijo: fosfatirati vijake
    fosfatíran -a -o: fosfatirana žica
SSKJ
galvanizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. teh. elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo: galvanizirati pločevino
  2. 2. med. zdraviti z enosmernim tokom: galvanizirati revmatičnega bolnika
    galvanizíran -a -o: galvanizirana žica
SSKJ
grélec -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) 
  1. 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: vključiti grelec / potopni grelec; električni grelec za mleko, za vodo
    ♦     gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače
    // del grelne naprave, ki oddaja toploto: grelec se je pokvaril / pri kuhalniku je grelec položen v spiralaste utore grelna žica; plinski kuhalnik na dva grelca gorilnika; električni štedilnik s tremi grelci grelnimi ploščami
  2. 2. pleten, navadno volnen ovoj za gretje zapestja, kolena: na rokah je imel grelce; spletla je grelce za revmatična kolena
SSKJ
grélen -lna -o prid. (ẹ̑) ki je za gretje: tovarna grelnih naprav / restavracija s hladilniki in grelnimi pulti; dati bolniku grelno blazino; kuhalnik na tri grelne plošče; grelna spirala, žica / grelni učinek
♦ teh. grelno telo
SSKJ
ínvar -ja m (ȋ) metal. zlitina železa in niklja: uporabljati invar; neskl. pril.: invar žica
Število zadetkov: 84