Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
SSKJ²
izkoreníniti -im dov. (í ȋ)
1. spraviti iz zemlje s koreninami vred: izkoreniniti drevo; tako žilavo travo je težko izkoreniniti
// ekspr. povzročiti, da kdo ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: s tako vzgojo so ga popolnoma izkoreninili; ne bom več ostal, zdi se mi, da sem se izkoreninil
2. ekspr. odpraviti, odstraniti: izkoreniniti brezposelnost, izkoriščanje / skušali so mu izkoreniniti predsodke / izkoreniniti tuberkulozo
    izkorenínjen -a -o:
    izkoreninjena rastlina; ta bolezen je pri nas že skoraj izkoreninjena; v mestu se je počutil izkoreninjenega
Celotno geslo Frazemi
osát Frazemi s sestavino osát:
bíti kot osát, púst kot osát, trdožív kot osát
SSKJ²
zatégel -gla -o [zategəu̯] prid. (ẹ́)
ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno: zategel klic; zategli kriki ptic / spregovoriti z zateglim glasom
// pri katerem so zlasti zadnji glasovi, toni daljši, kot je normalno: zategla govorica; zateglo hrzanje konj; v daljavi se je slišalo zateglo lajanje psa; zateglo petje; zateglo piskanje lokomotive
● zategel les les, ki se težko cepi, kolje; star. zateglo meso trdo, žilavo
    zatéglo prisl.:
    zateglo govoriti, požvižgavati
    ♦     glasb. zateglo označba za hitrost izvajanja lento
SSKJ²
žílav -a -o prid. (í)
1. ki ima izrazite, izstopajoče žile: žilave noge, roke / žilav vrat kitast
// ki ima žile: žilava kamnina / žilavo meso polno trdega tkiva, kit
2. ki se težko lomi, drobi: žilav les; žilav material; žilava trava
3. suh, z močno razvitimi kitami: žilav konj; visok, žilav moški
4. ekspr. vzdržljiv, odporen1: to je žilav rod; opomogel si bo, saj je žilav / on je žilave narave
// zelo vztrajen, nepopustljiv: pridobiti si neodvisnost z žilavim bojem; žilavo prizadevanje za napredek / žilava volja do življenja
    žílavo prisl.:
    žilavo se braniti
Pleteršnik
žílav, adj. 1) = žilat, großäderig, Cig.; — maserig, Cig., Jan.; — 2) sehnig, nervig; ž. človek; — zähe: žilavo meso; žilav les; — žilavo železo, das Frischeisen, Cig. (T.); — 3) träge, SlGor.-C.
Pravopis
žílavo nač. prisl. (í) poud. ~ se braniti |vztrajno, nepopustljivo|
Število zadetkov: 7