Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]
    1. za katerega je potreben kisik
      1.1. pri katerem je prisoten kisik
      1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
    2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik
      2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
obvòd obvóda in obvôda samostalnik moškega spola [obvòt obvóda] in [obvòt obvôda]
    1. vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: bypass
    2. iz medicine priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: bypass
      2.1. operacija, pri kateri se vstavi ta priprava; SINONIMI: bypass
    3. ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno bypass
ETIMOLOGIJA: iz *obvesti iz vesti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kámbij -a m (á)
bot. tkivo, ki proizvaja celice za prevajanje vode in hranilnih snovi: delitev celic v kambiju / žilni kambij
SSKJ²
límfen -fna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na limfo: krvni in limfni obtok / limfna drenaža masažna metoda, pri kateri se spodbuja limfni žilni sistem in limfni pretok ter pospešuje odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa
 
anat. limfni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu, mezgovje; limfna žila žila, po kateri se pretaka limfa
SSKJ²
obvòd -óda m (ȍ ọ́)
1. priprava, ki premosti obolelo žilo ali oboleli del drugega votlega organa: vstavili so mu srčni obvod / črevesni, želodčni obvod
// med. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa: narediti obvod na treh srčnih arterijah; opraviti endoskopski obvod na delujočem srcu; obvod želodca z laparoskopijo / srčni, žilni obvod
2. izkoriščanje pomanjkljivosti obstoječega, zlasti zakonodaje, za potrebe ali koristi koga: dovoliti si obvod z javnimi sredstvi / obvod mimo razpisa, sodišča, zakona
// kar se uporablja za takšno izkoriščanje: spopadati se z raznovrstnimi obvodi v javnih podjetjih; finančni obvod / obvod za izigravanje zakona
3. teh. vod, po katerem je speljana voda, para mimo glavne naprave: zaradi popravil so morali napraviti obvod
4. star. obrobje, okolica: stanovali so na mestnem obvodu
SSKJ²
pléksus -a m (ẹ̑)
anat. skupek prepletajočih se žil, živcev, pletež: žilni, živčni pleksus
♦ 
šport. udarec v pleksus pri boksu udarec v želodec
SSKJ²
plétež -a m (ẹ̑)
1. knjiž. preplet1, splet: okna so bila prekrita s pletežem glicinije; koreninski pletež / pletež rečnih rokavov
2. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni pletež
SSKJ²
sestàv -áva [səstav- in sestav-m (ȁ ánavadno s prilastkom
1. kar nastane kot rezultat sestavljanja: moderni sestavi pohištva
// v zvezi z iz, v izraža, da je kaj sestavni del kake celote: izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki
2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava: ugotavljati sestav krvi / kemični sestav
// kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena / publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce
3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem: abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi
4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: namakalni sestav; zgraditi sestav utrdb
5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi
6. astron. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem: sončni, zvezdni sestavi
7. zastar. sestavek: objaviti več kratkih proznih sestavov
♦ 
geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija
SSKJ²
sistém -a m (ẹ̑navadno s prilastkom
1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem
// astron. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca
2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki
3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem območju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov
4. rač., v zvezi operacijski sistem glavni program, ki upravlja delovanje računalnika, povezuje strojno opremo s programsko, omogoča uporabo drugih specializiranih programov: namestiti operacijski sistem na, v računalnik; uporabljati novo različico odprtokodnega operacijskega sistema; dodatek, licenca, podpora za operacijski sistem; mobilnik, računalnik z operacijskim sistemom
5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača
6. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi
7. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red1, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu
// tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja
8. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem
9. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem
♦ 
agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; glasb. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; jezikosl. glasovni sistem jezika; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; pravn. volitve po večinskem sistemu; rač. informacijski, operacijski, računalniški sistem; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem
SSKJ²
spázem -zma m (ā)
med. nehoteno, navadno boleče delovanje mišic, pri katerem se spremeni zlasti njihova napetost, krč: pojavljanje spazmov / žilni spazem
SSKJ²
splèt spléta m (ȅ ẹ́)
1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita
// kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami: iskati, najti, objaviti informacije na spletu; brskati po spletu / svetovni splet
3. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov; splet naključij, okoliščin; splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije
4. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet
SSKJ²
sŕčno-žílen -lna -o prid. (ȓ-ȋ)
nanašajoč se na srce in ožilje: srčno-žilni bolnik; delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema; srčno-žilna bolezen; srčno-žilno obolenje
SSKJ²
žílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na žilo: žilna stena / žilni utrip / žilno obolenje / žilna rudnina
♦ 
anat. žilni sistem; min. žilno zlato zlato, ki se pojavlja v kremenovih žilah

Slovenski pravopis

Pravopis
angióm -a [ijo] m (ọ̑) zdrav. |žilni tumor|
Pravopis
pléksus -a m (ẹ̑) žilni ~ žilni pletež
Pravopis
plétež -a m s -em (ẹ̑) žilni ~; neobč. koreninski ~ preplet, splet
Pravopis
sestàv -áva [sə in se] m (ȁ á) |sistem|: filozofski, pravni ~i; jezikovni ~; koordinatni ~; namakalni ~; prebavni, žilni ~; sončni, zvezdni ~i; moderni ~i pohištva; ~ utrdb; izločiti motorizirano četo iz ~a; spadati v ~ zavoda; publ.: udeležiti se konference v celotnem ~u v celoti, polnoštevilno; zamenjati vodstveni ~ vodstvo, vodilne delavce; pojm. ~ železniških vagonov; ugotavljati ~ krvi sestavo
Pravopis
sistém -a m (ẹ̑)
1. pojmovati vesolje kot ~; gospodarski, informacijski, politični ~; merski ~i; volilni ~; družbeni ~ družbena ureditev
2. sestav: filozofski, pravni ~i; jezikovni ~; koordinatni ~; namakalni ~; prebavni, žilni ~; sončni, zvezdni ~i; ~ znakov
3. red, načrt: delati brez ~a; delati po ~u; izboljšati ~ dela; abecedni ~ abecedni red; knj. pog. On nima ~a ne dela načrtno, premišljeno
Pravopis
žílen -lna -o (ȋ)
žílni -a -o (ȋ) ~o obolenje

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
pléksus -a m
anat. skupek prepletajočih se žil, živcevpojmovnik
SINONIMI:
anat. pletež, anat. splet
Število zadetkov: 35