Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
zvezdáš -a m z -em živ. (á) žival.
Pravopis
zvezdoglèd -éda m, člov. (ȅ ẹ́) neobč. zvezdoslovec; živ. |riba|
zvezdoglédinja -e ž, člov. (ẹ́) neobč. zvezdoslovka
SSKJ²
zvozíti2 zvózim tudi izvozíti -vózim dov. (ī ọ́)
narediti, da vozilo opravi določeno pot: z enim parom konj ni mogel zvoziti klanca; ovinek je komaj zvozil; zvoziti mimo kupov snega; zvoziti skozi križišče / zaradi poledice avtomobil ni mogel zvoziti speljati
● ekspr. četrti razred je komaj zvozil izdelal; ekspr. v matematiki je zvozil je dobil pozitivno oceno; ekspr. do prvega bomo že zvozili preživeli z denarjem, ki ga imamo na razpolago; pog., ekspr. zdravniki upajo, da jo bo zvozil ozdravel, ostal živ; pog., ekspr. ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; pog., ekspr. dobro, srečno jo je zvozil nič hudega se mu ni zgodilo; pog., ekspr. poceni jo je zvozil ne da bi bil huje kaznovan ali poškodovan
    zvóžen tudi izvóžen -a -o
    1. zaradi dolge, večkratne vožnje neprimeren, poškodovan: avtomobil z zvoženimi gumami / ekspr. zvožena živina izčrpana od vožnje
    2. zaradi večkratne vožnje dobro viden: zvožen tir; zvožene kolesnice / od sani zvožena cesta / zvožen sneg
    ●     ekspr. hodijo po zvoženih kolesnicah živijo, delajo na ustaljen način; sam.: na zvoženem rado drsi; 
prim. izvoziti
Pravopis
zvozíti2 zvózim dov. zvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ široke kolesnice; komaj ~ ovinek speljati; poud. komaj ~ četrti razred |izdelati|
zvozíti jo zvózim jo (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: Zdravniki upajo, da jo bo zvozil |ozdravel, ostal živ|; Srečno jo je zvozil |Nič hudega se mu ni zgodilo|
Celotno geslo Etimološki
Ž 1. V slovenskem fonemu ž (a) se ohranja pslovan. *ž, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) iz starejšega *g (glej G), npr. žélja, žẹ́ja, žába, žȋv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *z' (kar nekateri označujejo z *ž), ki je po jotaciji nastal iz *zi̯, npr. pọ̄lž. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. s, npr. žafrȃn, rom. g pred mehkimi samoglasniki (tj. dž-jevske in ž-jevske glasove), npr. žọ̑ga, pȃž, ben. it. s, npr. dọ̑ž, pa tudi hrv. dž in đ, npr. žȅp. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah ali v besedah, ki so postale imitativne, ponazarja nekatere naravne glasove, npr. žvrgolẹ́ti, žužẹ̑lka.
Celotno geslo eSSKJ
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
Pravopis
žábček -čka m živ. (ȃ) manjš.; ljubk. |žabji samec|
Pravopis
žábec -bca m z -em živ. (ȃ) poud. |žabji samec|; člov., poud. |potapljač|
žábčev -a -o (ȃ) poud.
Pravopis
žabón -a m živ. (ọ̑) poud. |žabji samec|
SSKJ²
žáv medm. (ā)
posnema nižji glas vrabca ali nekaterih drugih ptic: čiv živ, žav, se je oglasil vrabec / živ žav živ, se je slišalo z vrta
Pravopis
žáv posnem. medm. (á/ȃ) Čiv, živ, ~, se je oglasil vrabec; Živ ~ živ, se je slišalo z vrta
Pravopis
žéninček -čka m, člov. (ẹ́) manjš.; šalj. zelo mlad ~ |ženin|; živ., pokr. utrgati ~a zvonček
Pravopis
žerjàv -áva m živ. (ȁ á) |ptič|; neživ. |naprava|
SSKJ²
žerjávica -e ž (ȃ)
1. tleči, dogorevajoči kosi lesa, premoga: žerjavica tli, ugaša; pogasiti žerjavico; razgrebati, razpihovati žerjavico; speči meso nad žerjavico; drezati z grebljico v žerjavico; žareča žerjavica; žerjavica pod pepelom; lopatica za žerjavico; rana ga peče kot žerjavica; vroč, živ kot žerjavica; prestopa se kot na žerjavici zelo nemirno / prenesti s kleščami nekaj žerjavic kosov žerjavice / ekspr. njegove oči so žerjavica živahne, preiskujoče
2. knjiž., s prilastkom bolečina, trpljenje: čutila je žerjavico hrepenenja, ljubosumnosti
● ekspr. ona je sama žerjavica je zelo živahna, temperamentna; ekspr. roko dam v žerjavico, da se bo to zgodilo trdno sem prepričan; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; zaničevanje ga je žgalo kot žerjavica mu je povzročalo hude duševne bolečine; bil je kot na žerjavici zelo nemiren
Pravopis
žerúh -a m, člov. (ú; ȗ) redk. požeruh; živ. |roparska žival|
Pravopis
žíčar -ja m z -em živ. (ȋ) nestrok. |strok. (ličinka) struna|
Pravopis
žígec -gca m z -em živ. (ȋ) koroški ~ |pes|
Pravopis
žímavec -vca m z -em živ. (í) |pes|
Celotno geslo Etimološki
žȋr -a m
Celotno geslo Etimološki
žíti žȋjem in žívem nedov.
Število zadetkov: 1535