Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
agílen agílna agílno pridevnik [agílən]
    1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
      1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
    2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
      2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
búldog búldoga samostalnik moškega spola [búldok búldoga]
    1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem
      1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
    2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: ameriški buldog, angleški buldog, francoski buldog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dalmatínec dalmatínca samostalnik moškega spola [dalmatínəc]
    velik kratkodlak pes bele barve s črnimi pikami, z vitkim telesom in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dalmatiner iz angl. Dalmatian (dog), prvotno ‛dalmatinski (pes)’, po pokrajini Dalmacija
Celotno geslo eSSKJ
gay glej gêj
Celotno geslo eSSKJ
kódrček kódrčka samostalnik moškega spola [kódərčək]
    1. navadno ekspresivno zvit šop las ali dolge dlake, zlasti manjši
      1.1. ekspresivno kar spominja na tak šop las; SINONIMI: navadno ekspresivno koder
    2. navadno ekspresivno vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji, zlasti manjši
ETIMOLOGIJA: ↑koder
Celotno geslo eSSKJ
kŕt kŕta samostalnik moškega spola [kə̀rt]
    1. manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatastima sprednjima nogama za kopanje, ki živi pod zemljo; primerjaj lat. Talpa
    2. vohun, ki posreduje zaupne informacije o organizaciji, v kateri deluje, drugi organizaciji, državi
FRAZEOLOGIJA: slep kot krt
ETIMOLOGIJA: = cslov. krъtъ, srb. kȑt, rus. krót, češ. krt < pslov. *krъtъ, morda sorodno z litov. krutùs ‛gibčen, živahen’ ali s kertùs iz ide. *(s)ker(H)- ‛rezati, sekati, kopati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kúža kúža samostalnik moškega spola [kúža]
    ekspresivno pes
FRAZEOLOGIJA: kot kuža
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica za pse *kuz, glej ↑kuzla
Celotno geslo eSSKJ
šprínger španjél šprínger španjéla samostalnik moškega spola [šprínger španjél]
    srednje velik pes s srednje dolgo dlako temno rjave in bele barve ali črne in bele barve ter daljšimi povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Springer Spaniel iz angl. springer spaniel, iz springer ‛skakač’ (iz spring ‛skočiti’) in ↑španjel
Celotno geslo eSSKJ
tarantéla tarantéle samostalnik ženskega spola [tarantéla]
    1. velik dlakav pajek z izrazitimi strupniki, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Theraphosidae
    2. iz zoologije večji rjav pajek s krepkimi nogami, ki živi v Sredozemlju; primerjaj lat. Lycosa tarantula
    3. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu
      3.1. glasba za ta ples
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tarantel iz it. tarantola, verjetno po krajevnem imenu Taranto - več ...
Celotno geslo eSSKJ
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr]
    pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]
    1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
    2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vnúk vnúka samostalnik moškega spola [wnúk]
    1. hčerin ali sinov sin
    2. navadno v množini, ekspresivno daljni potomec
ETIMOLOGIJA: = cslov. vъnukъ, hrv., srb. ùnuk, rus. vnúk, češ. vnuk < pslov. *vъnukъ, morda iz ide. *h2anṓu̯ ‛ded’, prvotno ‛mali ded’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bíster -tra -o prid., bístrejši in bistrêjši (í ī)
1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba
2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen
3. hiter, uren2, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež
● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila
    bístro prisl.:
    bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari
SSKJ²
bóder -dra -o prid. (ọ́)
star. poln vedrine; vesel, živahen: ves čas je bil boder in je popeval / bodro razpoloženje / bodri valovi planinske reke
// poln moči, poguma: boder junak / njegova čvrsta hoja in bodra zunanjost
    bódro prisl.:
    deklica je bodro stopala po poti
SSKJ²
breakdance -ea in brêjkdêns -a [brêjgdêns] m (ȇ-ȇ)
živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: tečaj breakdancea; svetovni prvak v breakdanceu; v prid. rabi: breakdance plesalec
SSKJ²
bulteriêr -ja m (ȇ)
močen, srednje velik mišičast pes z glavo, značilno izbočeno od temena proti konici gobca: bulterier je čvrsto grajen, mišičast in živahen pes z odločnim izrazom
SSKJ²
cvét -a m, mn. cvéti in cvetôvi (ẹ̑)
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
♦ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
SSKJ²
deklìč -íča m (ȉ í)
ekspr. dekle: bila je tak deklič, da se je vsak rad ozrl za njo; neugnan, živahen deklič / kot nagovor no, deklič, kam greš / take ni, kot je moj deklič
SSKJ²
dinámičen -čna -o prid. (á)
1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem
// ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam
2. nanašajoč se na dinamika 2–3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje
♦ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; glasb. dinamična označba označba za jakost izvajanja; jezikosl. dinamični naglas; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja
    dinámično prisl.:
    dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko
SSKJ²
dírek -rka m (ȋ)
zastar. dir: konj se je pognal v živahen direk
Število zadetkov: 156