Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
gestikulírati -am nedov. -ajóč; gestikulíranje (ȋ) živahno ~ |izražati se z gibi rok|
SSKJ²
gíbanje -a s (í)
1. glagolnik od gibati:
a) gibanje roke
b) spraviti telo v gibanje; lahkotno plesno gibanje; enakomerno gibanje kazalca na uri; gibanje nebesnih teles / na semnju je bilo živahno gibanje in vrvenje
c) gibanje na svežem zraku; določbe o gibanju tujcev; dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu
2. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju: proučevati gibanje gospodarstva; gibanje osebnih dohodkov; gibanje proizvodnje in potrošnje; gibanje temperature; podatki o gibanju prebivalstva
3. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja: organizirati, sprožiti gibanje; razmahnilo se je množično mladinsko in žensko gibanje; odporniško, osvobodilno, revolucionarno, socialistično gibanje; stavkovna gibanja; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / narodnoosvobodilno gibanje / zeleno gibanje za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja
♦ ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; fiz. enakomerno, krožno gibanje; geogr. gorotvorno gibanje
SSKJ²
gomazéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: po cestah gomazijo ljudje; mravlje so gomazele po listih / v mesu so gomazeli črvi / brezoseb., ekspr.: na smetišču je gomazelo (od) podgan bilo jih je zelo veliko; v potoku je bilo toliko rib, da je kar gomazelo; pren., ekspr. čudne misli mi gomazijo po glavi
2. z dajalnikom imeti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: od groze so mu gomazeli mravljinci po hrbtu; brezoseb. od strahu mu je gomazelo po telesu
    gomazèč -éča -e:
    gomazeče mravlje; stal je sredi gomazeče množice
Celotno geslo Sinonimni
gomazéti -ím nedov.
živahno se gibati, premikati
SINONIMI:
gomezeti, star. gomaziti, ekspr. gomezljati
GLEJ ŠE SINONIM: mravljinčiti, mrgoleti, mrgoleti
Celotno geslo Vezljivostni G
gomazéti -ím nedovršni glagol, glagol premikanja (stanjski (telesni/duševni) glagol), navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj živahno premikati se v večjem številu v vseh smereh na/v/po kom/čem / kje / kod
Mravlje so gomazele po listih.
2.
kaj živahno premikati se na/v/po kom/čem / kje / kod
/Od groze/ so (mu) po hrbtu gomazeli mravljinci.
SSKJ²
gostoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. knjiž. žvrgoleti, peti2: ptiči so gostoleli v jutranji tišini / znal je gostoleti kakor slavček, žvižgati kakor kos
2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: otroci gostolijo pred hišo / kar naprej je gostolela o njem
    gostolèč -éča -e:
    pela je z gostolečim glasom
Pravopis
gostoléti -ím nedov. gostôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; gostolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. Slavec ~i žvrgoli, poje; poud. Otroci ~ijo pred hišo |živahno govorijo|
Celotno geslo Sinonimni
govoríti -ím nedov.
1.
komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
SINONIMI:
slabš. bebljati, slabš. besedičiti, knj.izroč. besediti, knj.izroč. besedovati, slabš. blebetati, slabš. blekati, slabš. blesti, slabš. brenkati, slabš. bubljati, slabš. cmevkati, slabš. čeljustati, ekspr. čenčati, slabš. česnati, ekspr. čivkati, slabš. čvekati, slabš. devetkati, slabš. gagati, slabš. gobcati, slabš. gobezdati, slabš. gofljati, zastar. golčati, slabš. govoričiti, zastar. izgovarjati, zastar. izrazovati se, star. izrekati, slabš. jezikati, slabš. klatiti, ekspr. klepetati, slabš. klestiti, slabš. klobasariti, slabš. klobasati, slabš. klobuštrati, slabš. klopotati, slabš. kokodajsati, slabš. kokodajskati, slabš. kokodakati, slabš. kolcati, slabš. krakati, slabš. kvakati, star. kvantati, slabš. kvasati, slabš. kvasiti1, slabš. lajati, zastar. lepetati, ekspr. lopotati, nar. marnjati, slabš. meketati, slabš. mlatiti, slabš. mleti2, ekspr. omenjati, slabš. otepati, ekspr. peti1, ekspr. praviti, ekspr. prepevati, nar. prezati, zastar. pričati, sleng. prijavljati, ekspr. pripovedovati, ekspr. rabiti jezik, ekspr. razkladati, ekspr. razpletati, ekspr. razpredati, slabš. regljati, star. rekati, slabš. rezgetati, ekspr. robiti, ekspr. ropotati, pog. slišati, ekspr. sukati jezik, ekspr. šušljati, ekspr. trditi1, slabš. trobentati, slabš. trobezljati, slabš. tvesti, star. uganjevati, ekspr. ugibati, ekspr. uporabljati jezik, ekspr. utrinjati, star. zlagati besede, slabš. žlobudrati
2.
s prislovnim določilom, prakt. sp. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari
SINONIMI:
pog. biti govornik, neknj. pog. držati govor, slabš. govorančiti, pog. imeti govor, ekspr. imeti govoranco
3.
kaj znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki
SINONIMI:
ekspr. klepati, ekspr. lomiti, ekspr. tolči
4.
s kom ekspr. biti s kom v normalnih odnosih
SINONIMI:
ekspr. meniti se, ekspr. pogovarjati se
GLEJ ŠE SINONIM: dopovedovati, kazati, kritizirati, obravnavati, pogovarjati se, praviti, praviti, praviti
GLEJ ŠE: molčati, jezen2, molčati, obrekovati, okolišiti, okolišiti
Celotno geslo Sinonimni
govorjênje -a s
izražanje misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organipojmovnik
SINONIMI:
slabš. besedičenje, slabš. devetkanje, zastar. golk, knj.izroč. govor, slabš. govoranca, ekspr. govorančenje, ekspr. govoričenje, knj.izroč. govorjena beseda, slabš. jezikanje, slabš. klobasanje, slabš. kvasanje, ekspr. razkladanje, ekspr. razpredanje, star. rekanje, knj.izroč. živa beseda
GLEJ ŠE SINONIM: govor
GLEJ ŠE: molčanje
SSKJ²
hrúp -a m (ȗ)
1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v tovarni je veliko hrupa / praznovali so s hrupom glasno, hrupno / ekspr. ženske so zagnale strašanski hrup so začele kričati; pren., ekspr. v samostanu ga ni motil posvetni hrup
2. ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: skušajte to urediti brez hrupa; njegove pesmi so povzročile veliko hrupa
● ekspr. bojni hrup boj, vojna; ekspr. bilo je mnogo hrupa za (prazen) nič mnogo nepotrebnega razburjanja
Celotno geslo Sinonimni
hrúp -a m
1.
močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvorapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. hrum, knj.izroč. hrumot, knj.izroč. hrupot, ekspr. hrušč, neknj. pog. rumel, neknj. pog. šunder, knj.izroč. tumult
2.
ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanjepojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. alarm, neknj. pog. cirkus, ekspr. direndaj, neknj. pog. halo1, ekspr. hrušč, ekspr. kraval, neknj. pog. pomp, ekspr. romp in pomp, ekspr. rompompom, knj.izroč. šum, neknj. pog. šunder, ekspr. tamtam, ekspr. tingeltangel, ekspr. trušč, ekspr. vihar, ekspr. vihra
GLEJ ŠE: boj, razburiti se
SSKJ²
improvizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od improvizirati: živahno improviziranje na klavir / pokazal je veliko sposobnost improviziranja
SSKJ²
ísker -kra -o prid. (í)
1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag
// knjiž. hiter, uren2, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle
2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti: isker sneg / pogledal ji je v svetle, iskre oči
3. knjiž. bister, prodoren: isker duh, razum; iskre misli
    ískro prisl.:
    iskro dirjati; iskro ga je pogledala
SSKJ²
ískra -e ž (í)
1. svetel drobec goreče, žareče snovi: iskre se delajo, krešejo, letijo, švigajo, ugasnejo; iskra je preskočila na zavese in povzročila požar; kresati iskre; snop isker; oči se ji svetijo kot iskre / električna iskra svetloba ob kratkotrajnem električnem toku v plinu, navadno zraku
2. v kratkih presledkih pojavljajoča se trenutna, intenzivna svetloba: migljajoče iskre na snegu; iskre v očeh / sneg se blešči v belih iskrah / z oslabljenim pomenom: iz oči ji švigajo iskre jeze; v temi je zagledal iskri volčjih oči
3. knjiž., ekspr. kar povzroča nastajanje, ustvarjanje česa: živa stvariteljska iskra; iskra ustvarjalnega duha / razvneti iskro upora
4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: še je bila iskra življenja v njem; na tihem je še imel iskro upanja / niti iskre ljubezni, razumevanja ni v njej prav nič
● ekspr. prepirala sta se, da so se kar iskre kresale zelo, hudo; ekspr. iz njegovega pripovedovanja so kar švigale iskre duhovite misli, domislice; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; dekle je kakor iskra živahno, temperamentno
SSKJ²
iskrén -a -o prid., iskrénejši (ẹ̄)
1. ki ima pošten, odkrit, naklonjen odnos do okolja: to je iskren prijatelj, tovariš / ekspr. ne bi bila iskrena, če ne bi povedala svojega mnenja
// ki vsebuje, izraža tak odnos: iskren pogled; iskrena ljubezen; njene besede so iskrene; izrekli so mu iskreno zahvalo; to so moje najiskrenejše želje / kot izraz hvaležnosti, naklonjenosti, sočutja: iskrene pozdrave od vseh; iskrene čestitke; iskrena hvala; moje iskreno sožalje
2. zastar. ki se živahno, lahkotno premika; isker: imel je dva iskrena konja
    iskréno prisl.:
    iskreno govoriti, zahvaliti se, želeti; tega sem iskreno vesel / v členkovni rabi, kot podkrepitev iskreno povedano, žal mi je, da sem šel tja
Pravopis
ískro nač. prisl. (í) neobč. ~ dirjati hitro, živahno; ~ ga je pogledala bistro, prodorno
SSKJ²
jelénče -ta s (ẹ̑)
knjiž. jelenček: živahno jelenče; otroci se podijo kot jelenčeta
♦ lov. jelen v drugem letu starosti
SSKJ²
kipéti -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í)
1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale
2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze
// z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila
3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena
4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku
● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena
    kipèč -éča -e:
    kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito
Celotno geslo Sinonimni
klepetánje -a s
1.
živahno, sproščeno pogovarjanje o nepomembnih stvarehpojmovnik
SINONIMI:
klepet, ekspr. brbljanje, ekspr. brbranje, slabš. čenčanje, slabš. čvekanje, slabš. devetkanje, ekspr. drdranje, star. jezikanje, pog. lapanje, slabš. ragljanje, ekspr. žlabudranje, ekspr. žlobudranje
2.
rač. sočasna komunikacija med uporabniki internetapojmovnik
SINONIMI:
rač., žarg. chat, rač., žarg. chatanje, rač. klepet
GLEJ ŠE SINONIM: pogovarjanje
SSKJ²
klepetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam
// pogovarjati se prek internetne storitve, ki omogoča sinhrono komunikacijo med uporabniki: klepetati po spletu; klepetati s pomočjo računalniške tipkovnice
// govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta
2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo
// v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza
    klepetáje :
    živahno klepetaje sta krenili proti domu
Število zadetkov: 200