dójnica1 in dojníca -e ž (ọ̑; í)
nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica1: kupil je dve dojnici; ta krava je dobra dojnica
♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
dolgodlákar -ja [dou̯godlakar] m (ȃ)
žival z dolgo dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje
♦ lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako
žival z dolgo dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje
♦ lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako
SSKJ²
dolgodlákec -kca [dou̯godlakəc] m (ȃ)
ekspr. žival z dolgo dlako: pred hišo je sedel črn dolgodlakec
ekspr. žival z dolgo dlako: pred hišo je sedel črn dolgodlakec
SSKJ²
dolgokocínast -a -o [dou̯gokocinast] prid. (í)
ki ima dolge kocine, dlake: dolgokocinasta žival / dolgokocinast kožuh
ki ima dolge kocine, dlake: dolgokocinasta žival / dolgokocinast kožuh
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
dolgoúhec -hca [dou̯gouhəc] m (ȗ)
ekspr. žival z dolgimi uhlji, navadno zajec: dolgouhec je kar naprej migal z uhlji; pes goni dolgouhca po hosti; knjiž. sivi dolgouhec osel
ekspr. žival z dolgimi uhlji, navadno zajec: dolgouhec je kar naprej migal z uhlji; pes goni dolgouhca po hosti; knjiž. sivi dolgouhec osel
SSKJ²
določíti in dolóčiti -im dov. (ī ọ́)
1. ukazati, zahtevati, kako naj bo: to bo določil poseben predpis; določili so, da bo sestanek jutri; določiti z zakonom / določiti ceno, vrstni red, smer razvoja / določiti datum prihodnjega zasedanja; določiti rok plačila
// izbrati, nameniti za kaj: komisija je določila kandidate; določiti koga za dediča; starši so ga določili za mizarja; v reprezentanco so določili sedemnajst igralcev / sredstva za to se določijo v predračunu
2. na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir: določiti pasmo živali; določiti krvno skupino / težko mu je določiti leta
♦ biol., min. določiti mineral, rastlino, žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; num. določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu
1. ukazati, zahtevati, kako naj bo: to bo določil poseben predpis; določili so, da bo sestanek jutri; določiti z zakonom / določiti ceno, vrstni red, smer razvoja / določiti datum prihodnjega zasedanja; določiti rok plačila
// izbrati, nameniti za kaj: komisija je določila kandidate; določiti koga za dediča; starši so ga določili za mizarja; v reprezentanco so določili sedemnajst igralcev / sredstva za to se določijo v predračunu
2. na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir: določiti pasmo živali; določiti krvno skupino / težko mu je določiti leta
♦ biol., min. določiti mineral, rastlino, žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; num. določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu
- dolóčen -a -o
1. deležnik od določiti: dokončati delo v določenem času, roku; prišel je določeni dan; narod ima v zgodovini svoj točno določeni položaj; določena cena; obveznosti so določene s pogodbo; razprava je določena za peti junij ob desetih; časovno, dobro, jasno določen; določen je bil za talca
2. ki je znan, a se noče, ne more imenovati; neki1, nekateri: te hvalnice so napisali določeni kritiki; take težnje se pojavljajo pri določenih ljudeh / publ., z oslabljenim pomenom: današnja premiera pomeni določeno novost; zaradi tega bodo nastopile določene težave; prisl.: čisto določeno sem se zavedal tega; sam.: o njem ne vem nič določenega
SSKJ²
domoródka -e ž (ọ̑)
ženska ali žival, ki je po izvoru od tam, kjer živi: avstralska domorodka; mlada, privlačna domorodka; zgodba o domorodki / mačke niso bile domorodke na tem otoku
ženska ali žival, ki je po izvoru od tam, kjer živi: avstralska domorodka; mlada, privlačna domorodka; zgodba o domorodki / mačke niso bile domorodke na tem otoku
SSKJ²
dónor -ja m (ọ́)
1. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; darovalec: ledvica posmrtnega donorja; seznam donorjev kostnega mozga; program oploditve z donorjem
2. vet. žival, zlasti govedo, ki daje spolne celice: geni donorjev / živali donorji
3. kem. snov, ki odda elektron, atom, ion drugi snovi: molekula deluje kot donor dušika
1. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; darovalec: ledvica posmrtnega donorja; seznam donorjev kostnega mozga; program oploditve z donorjem
2. vet. žival, zlasti govedo, ki daje spolne celice: geni donorjev / živali donorji
3. kem. snov, ki odda elektron, atom, ion drugi snovi: molekula deluje kot donor dušika
SSKJ²
dorásel -sla -o tudi dorástel -tla -o [dorasəu̯; dorastəu̯] prid. (ā á)
1. ki je dorastel, doraščen: dorasel človek; dorasel gozd; dorasla žival; komaj dorasla dekleta
2. v povedni rabi, z dajalnikom ki je kos čemu: nobeden od sošolcev mu v matematiki ni dorasel; mladina je dorasla nalogam, ki jo čakajo; biti delu dorasel; prim. dorasti
1. ki je dorastel, doraščen: dorasel človek; dorasel gozd; dorasla žival; komaj dorasla dekleta
2. v povedni rabi, z dajalnikom ki je kos čemu: nobeden od sošolcev mu v matematiki ni dorasel; mladina je dorasla nalogam, ki jo čakajo; biti delu dorasel; prim. dorasti
SSKJ²
dosèg -éga m (ȅ ẹ́)
1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu
// oddaljenost, v katero sega delovanje česa: oddahnili so se, ko so začutili, da so iz dosega strelov; priti v doseg sovražnika / domišljija se izmakne dosegu razuma
2. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: povečati doseg radijskega oddajnika; doseg radarja, svetilnika / doseg balističnih raket domet
// aer. največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka: letalo z dosegom pet tisoč kilometrov
3. dosežek, uspeh: prejel je nagrado za dosege v režiji / doseg idealov doseganje, dosega
1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu
// oddaljenost, v katero sega delovanje česa: oddahnili so se, ko so začutili, da so iz dosega strelov; priti v doseg sovražnika / domišljija se izmakne dosegu razuma
2. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: povečati doseg radijskega oddajnika; doseg radarja, svetilnika / doseg balističnih raket domet
// aer. največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka: letalo z dosegom pet tisoč kilometrov
3. dosežek, uspeh: prejel je nagrado za dosege v režiji / doseg idealov doseganje, dosega
SSKJ²
SSKJ²
doslúh -a m (ȗ)
knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: priti iz dosluha, v dosluh; žival je na, v dosluhu
knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: priti iz dosluha, v dosluh; žival je na, v dosluhu
SSKJ²
dotôlči -tôlčem [dotou̯či] dov., dotôlci dotôlcite in dotolcíte; dotôlkel dotôlkla (ó)
potolči, pobiti do konca: s palico je dotolkel žival / podjetje poskuša dotolči konkurenco
potolči, pobiti do konca: s palico je dotolkel žival / podjetje poskuša dotolči konkurenco
SSKJ²
dražljív -a -o prid.(ī í)
1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva
// razdražljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival
2. občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik
1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva
// razdražljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival
2. občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik
- dražljívo prisl.:
vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske
SSKJ²
dresúra -e ž (ȗ)
vadenje, urjenje živali v določeni spretnosti: dati žival v dresuro; dresura konj, psov
// ekspr. strogo in mehanično vzgajanje z navajanjem k nekritični poslušnosti: to že ni več režija, ampak dresura; vzgoja se je sprevrgla v pravo dresuro; dresura vojakov
vadenje, urjenje živali v določeni spretnosti: dati žival v dresuro; dresura konj, psov
// ekspr. strogo in mehanično vzgajanje z navajanjem k nekritični poslušnosti: to že ni več režija, ampak dresura; vzgoja se je sprevrgla v pravo dresuro; dresura vojakov
SSKJ²
drézati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. s koncem česa na rahlo suvati: veje so ga drezale v obraz; drezati v žerjavico; dreza ga s komolcem; pren. ne bom več drezal v to vprašanje
// preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: drezati in cukati žival; drezala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zakaj me kar naprej drezaš; drezajo se z medsebojnimi žalitvami
2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: toliko časa je drezal v hčer, da mu je vse povedala; nisem maral več drezati vanj / povsod je drezal, dokler ni uspel posredoval, se zavzemal za kaj; drezal ga je, naj vendar že naredi, kar je obljubil spodbujal ga je, mu prigovarjal
1. s koncem česa na rahlo suvati: veje so ga drezale v obraz; drezati v žerjavico; dreza ga s komolcem; pren. ne bom več drezal v to vprašanje
// preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: drezati in cukati žival; drezala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zakaj me kar naprej drezaš; drezajo se z medsebojnimi žalitvami
2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: toliko časa je drezal v hčer, da mu je vse povedala; nisem maral več drezati vanj / povsod je drezal, dokler ni uspel posredoval, se zavzemal za kaj; drezal ga je, naj vendar že naredi, kar je obljubil spodbujal ga je, mu prigovarjal
SSKJ²
drgljáti -ám nedov. (á ȃ)
star. na rahlo drgniti, praskati: boža in drglja žival po glavi; drglja se po hrbtu
star. na rahlo drgniti, praskati: boža in drglja žival po glavi; drglja se po hrbtu
SSKJ²
dŕgniti -em nedov., tudi drgníla (ŕ ȓ)
1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla
// z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja
2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila
3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice
● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr. vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika
1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla
// z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja
2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila
3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice
● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr. vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 44
- Naslednja »
Število zadetkov: 862
Dostopnost