Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
udár tudi udàr -ára m (ȃ; ȁ á)
1. udarec: dobiti boleč, silovit, smrtni udar / z enim udarom ga je ubil / po gozdu odmevajo udari sekire / srčni udar utrip / udar vesel ob vodno gladino; udar po oknu, železu / udar strele / to je bil zanjo hud udar; udar usode
2. navadno s prilastkom nenadno močno povečanje pritiska na kakem mestu zaradi pojavitve velike količine česa: preprečevati vodni udar v ceveh; posledice zračnega udara ob eksploziji
// nenaden silovit nastop tega, kar izraža določilo: udar mraza, vročine
3. hiter, silovit vojaški napad: prestregli so glavni nasprotnikov udar; udar iz zasede
4. nasilna sprememba oblasti, vlade: fašisti so izvedli udar / državni udar; vojaški udar
5. publ., navadno s prilastkom nenaden silovit nastop česa, kar ima negativne posledice za kaj drugega: gibanje je zadel udar diktature; frontalni udar opozicije / gospodarski, trgovski udar
● ekspr. strele so švigale udar na udar v majhnih časovnih presledkih; publ. taki nazori so prišli pod udar nasprotnikov take nazore so nasprotniki obsodili; publ. priti pod udar zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu; publ. biti na udaru kritike biti kritično obravnavan, navadno z več strani, temeljito
♦ med. električni udar učinek električnega toka na človeško ali živalsko telo; toplotni udar vročinska kap; mont. hribinski udar hipna odkrušitev materiala s stropa rova zaradi sprostitve notranjih napetosti v kamnini; šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre
Celotno geslo Frazemi
úrh (Úrh) Frazemi s sestavino úrh (Úrh):
úrha (Úrha) klicáti [na pomóč]
SSKJ²
ustrojíti -ím tudi ustrojíti ustrójim dov., ustrójil tudi ustrôjil (ī í; ī ọ́)
usnj. obdelati surovo živalsko kožo s strojili: ustrojiti kožo / ustrojiti usnje
● ekspr. trpljenje človeka ustroji ga naredi neobčutljivega, utrjenega; ekspr. temu so pošteno ustrojili hrbet, kožo ga zelo pretepli; ga naredili pohlevnega; ekspr. s tem si je precej ustrojil roke utrdil
    ustrojèn -êna -o tudi ustrójen -a -o:
    ustrojena koža; ustrojeno usnje za čevlje
    ●     ekspr. imel je ustrojen obraz obraz s trdimi potezami; ekspr. ta zgodba je ustrojena čisto po njegovi koži zgodba je taka, da ustreza njegovim sposobnostim, značaju
Celotno geslo Kostelski
ustrojiti ► stˈrȯjit -in dov.
Celotno geslo Frazemi
vrát Frazemi s sestavino vrát:
bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, kot [mlínski] kámen [okoli] vratú, kot mlínski kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, na vrát na nós, znájti se do vratú v gódlji
Geologija
vsejéd -a m
Terminološka
Zavarovana vrsta
Kateri termin je ustreznejši: zavarovana vrsta ali zaščitena vrsta ? Termin označuje ogroženo živalsko ali rastlinsko vrsto, za katero je uradno določen poseben varstveni režim, da bi se ohranilo njeno ugodno stanje, tj. da bi bil njen obstoj zagotovljen tudi v prihodnosti.
SSKJ²
zgradíti -ím dov., zgrádil (ī í)
1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče, zid; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva
2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop; zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek
3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih; svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni
♦ lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvil
    zgrajèn -êna -o
    1. deležnik od zgraditi: dobro zgrajen roman; iz granita zgrajen spomenik; solidno zgrajena hiša; strnjeno zgrajeno naselje; človeško telo je zgrajeno podobno kot živalsko
    2. publ. izoblikovan, trden: bil je zgrajena pisateljska osebnost; ni bil še dovolj ideološko zgrajen / zgrajen značaj
    ●     publ. njegov sošolec je bil zgrajen v socializmu član komunistične partije; 
prim. izgraditi
SSKJ²
zobôvje -a s (ȏ)
vsi zobje v zgornji in spodnji čeljusti: zobovje se menja; očistiti zobovje; odstranjevati ostanke hrane iz zobovja; pravilno razvito zobovje / človeško, živalsko zobovje / umetno zobovje
♦ anat. mlečno ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade, stalno zobovje ki zraste po šestem letu starosti; vet. ožgano zobovje rjavkasto zobovje psa po prestani bolezni, zlasti kugi; ščukasto, škarjasto zobovje
SSKJ²
zrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti (bolj) redko: zredčiti omako; zredčiti z vodo / zredčiti solato / mah je zredčil travo / gozd so zelo zredčili
2. povzročiti, da se kaka skupina, skupnost številčno zmanjša: bolezen je zredčila to živalsko vrsto
    zrédčiti se 
    1. postati (bolj) redek: nekdaj gosta trava se je zredčila / lasje so se mu zredčili in posiveli / megla se je zredčila / promet se proti večeru zredči
    2. postati številčno manjši: zaradi spopadov so se vojaške enote zredčile / število gostov se je zredčilo
    zrédčen -a -o:
    z vodo zredčeno mleko
Celotno geslo ePravopis
Zvitorepec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zvitorepca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, živalsko ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [zvitorépǝc], rodilnik [zvitorépca]
BESEDOTVORJE: Zvitorepčev
Celotno geslo ePravopis
Žabji kralj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žabjega kralja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, živalsko ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [žábji král’], rodilnik [žábjega králja]
SSKJ²
živálski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na živali: živalski organizem; živalska koža / živalska vrsta / živalski strup; živalska maščoba; živalsko lepilo / živalske bolezni / živalski ornament / uporabljati za koga živalska imena / živalski vrt / živalsko grobišče prostor za zakopavanje živalskih trupel
♦ astron. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; biol. živalski mikroorganizmi; živalski plankton; živalska podvrsta, populacija; biol., kem. živalske beljakovine; farm. živalsko oglje oglje iz živalskih snovi; kem. živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah; lit. živalski ep; živalska pravljica, pripovedka
2. ekspr. ki izvira samo iz telesnosti, nagonov: živalski odnos do spolnosti / studili so se ji njegovi živalski nagoni
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: živalski strah pred smrtjo; živalska pohlepnost; živalsko sovraštvo do nasprotnikov / iz sobe je bilo slišati živalsko kričanje zelo glasno
    živálsko prisl.:
    živalsko oblikovani uhlji; živalsko popadljiv; sam.: razkriti živalsko v človeku
Pravopis
živálski -a -o (ȃ) ~ vrt; zvezdosl. ~ krog; ~a koža; poud. ~a pohlepnost |velika|
živálsko -ega s, pojm. (ȃ) razkriti ~ v človeku
živálskost -i ž, pojm. (ȃ)
Pleteršnik
živȃłski, adj. thierisch, Thier-; živalsko telo, živalska koža; ž. magnetizem, animalischer Magnetismus, Cig.; — zoogen (min.), Cig. (T.).
Pravopis
živálsko primer. prisl. (ȃ) ~ popadljiv
Celotno geslo ePravopis
živalsko-človeški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
živalsko-človeška živalsko-človeško pridevnik
živalski in človeški
IZGOVOR: [živálsko-človéški]
Svetokriški
živinsko prisl. živinsko, živalsko: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat shivinsku dellat, inu shivejti, temuzh Gospojsku shivi, zhlovesku andlaj (I/2, 26) ǀ shivinsku ſo shiveli (III, 241)
Celotno geslo Pohlin
živinstvo [živȋnstvo] samostalnik srednjega spola

živalska narava, živalsko bistvo

Število zadetkov: 119