Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
mêja -e stil. -é ž, rod. mn. mêj in mejá (é) 
  1. 1. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja: meja poteka, teče po vrhovih gor; označiti mejo; državna, občinska meja / Jugoslavija in Madžarska imata zelo dolgo skupno mejo; prestopiti mejo / ta meja je strateška, utrjena / publ. položaj na meji je napet mejni državi sta na meji pripravljeni za morebiten spopad
    // črta, ki ločuje, razmejuje zemljišča, parcele: kositi čez mejo; meje po katastrski mapi / soseda se tožita zaradi meje / meje igrišča so slabo označene
  2. 2. s prilastkom kar ločuje, razmejuje kaj sploh: jezikovne, pojmovne meje; meja med poezijo in prozo; meja med vzdrževalnimi in obnovitvenimi stroški je bolj ali manj premična / knjiž. meja ločnica
  3. 3. mn., publ., s prilastkom področje, območje: država je po vojni razširila svoje meje / z oslabljenim pomenom: Slovenci zunaj meja Jugoslavije v tujini, tujih državah; meje znanja se širijo / pisar. delati, ukrepati v mejah predpisov po predpisih
  4. 4. navadno s prilastkom določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa: meja se je premaknila navzdol, navzgor; prekoračiti predpisano starostno mejo / kritična, spodnja meja / določiti meje, v katerih občine predpisujejo višino prispevkov / poslovati na meji rentabilnosti komaj še rentabilno
  5. 5. nezoran, travnat del med njivami: sosed je tudi letos preoral mejo; na mejah je nakosil za kopico sena
  6. 6. navadno v zvezi živa meja vrsta strnjeno nasajenega nizkega grmičevja, navadno za ograditev, razmejitev: negovati, zasaditi živo mejo; drenova, gabrova živa meja
    ●     odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; ekspr. vsaka stvar ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; ekspr. brez meje razpravljajo, ne naredijo pa nič zelo veliko, dolgo razpravljajo; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo pošten; to je res le do določene, neke meje le deloma, delno; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino
    ♦     fiz. meja elastičnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa; geogr. datumska meja na kateri se spremeni datum za en dan; zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919
SSKJ
merkúr -ja m (ú) 
  1. 1. agr. krompir nemške sorte z zelo svetlo rumenim mesom: izkopati, posaditi merkur
  2. 2. knjiž., redko živo srebro: na to je vplival merkur
SSKJ
metúlj -a m (ú) 
  1. 1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel
  2. 2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja
SSKJ
mídva médve tudi mídve médve tudi mídve zaim., náju (dvéh) tudi nàs dvéh, náma (dvéma), náju (dvá dvé dvé) tudi nàs dvá dvé dvé, náju (dvéh) tudi nàs dvéh stil. náma (dvéma), náma (dvéma) (ȋ ẹ̑) 
  1. 1. izraža dvojico oseb, za katerih eno ima govoreči samega sebe
    1. a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: midva greva domov, vi pa počakajte; denarja ima več kakor midva oba skupaj; nav., ekspr.: zdaj sva pa midva na vrsti; tudi medve morava proč; elipt. »kdo bo skrbel za otroka?« »Midva, seveda«; pog. midva se bova že sporazumela / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: midva in naš sosed se dobro razumemo; midva, oče in jaz, greva na semenj; medve z materjo se imava zelo radi
    2. b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: naju nihče ne bo podil iz hiše; nama se nikamor ne mudi; okoli naju je vse živo; med nama ni skrivnosti / za norca naju ima; jed nama ne tekne; obe naju bo zatožil; nama res ne verjamete?
      // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer naju ne bo doma; žal nama je; zelo naju je bilo strah; tako je z nama tak je najin položaj
  2. 2. navadno v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: oče nama je umrl; ona nama je kakor mati / star. za naju čast gre najino
  3. 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: le glej, otrok, da se nama ne izgubiš
    ●     pog. nič, ničesar ni bilo med nama nisva imela spora; nisva imela intimnega razmerja; ekspr. med nama (rečeno), všeč mi je izraža zaupnost; prim. jaz, mi
SSKJ
mnogolíčnost -i ž (ī) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoličnost pojavov / njegov značaj je v svoji mnogoličnosti zelo enoten; obravnavati svet v vsej njegovi mnogoličnosti
♦ biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike; min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah
SSKJ
nágelj -na [gəl] m (á) okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti: na oknih so cveteli nageljni; gojiti, zalivati nageljne; odtrgal je nagelj in si ga zataknil v gumbnico; beli, rdeči nageljni / šopek nageljnov / gorenjski nagelj z razvejenim visečim steblom in živo rdečimi cveti; vrtni nagelj
// poljud., v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, strok. brkati nagelj: vrtnice in turški nageljni
♦ bot. brkati nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, Dianthus barbatus; navadni nagelj okrasna rastlina z maloštevilnimi rožnatimi ali škrlatnimi cveti v socvetjih, Dianthus carthusianorum; vrtn. šabo nagelj vrtni nagelj z velikimi, živobarvnimi cveti
SSKJ
nágeljnast -a -o [gəl] prid. (á) podoben nageljnu: nageljnast cvet / knjiž. nageljnasta usta živo rdeča
SSKJ
naslíkati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. upodobiti kaj z barvami, navadno umetniško: naslikati osebo, pokrajino; naslikati na platno, steklo; naslikati z močnimi barvami; dal se je naslikati / naslikati avtoportret / ekspr. fotograf jih je naslikal fotografiral
  2. 2. nav. ekspr. opisati, orisati, navadno zelo živo, plastično: pisatelj zna kmeta zelo dobro naslikati; materi je naslikal vso svojo žalost
    ●     žarg. kdaj se boš spet naslikal pri nas prišel k nam, nas obiskal
    naslíkati si predstavljati si, zamisliti si: v resnici je potekalo vse drugače, kot si je naslikal; preveč idealno si ga je naslikal
    naslíkan -a -o: naslikani liki; mojstrsko naslikan obraz; lepa je, kot bi bila naslikana zelo
SSKJ
nasprótje -a s (ọ̑) 
  1. 1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega: v njegovih trditvah je precej nasprotij; odpraviti, omiliti nasprotja; izgladil je na prvi pogled veliko nasprotje; v stranki je prišlo do nasprotij; družbena, nacionalna, politična, razredna, socialna nasprotja; nasprotje med besedami in dejanji; nasprotje med mladimi in starimi; nasprotja v izpovedbah prič; knjiž. Indija je dežela nasprotij / priti v nasprotje s predpisi, z zakonom; to je v nasprotju z logiko, moralo, s prej povedanim; ekspr. to je v kričečem nasprotju z njegovimi težnjami; ravnati v nasprotju s predpisi
    ♦     soc. enotnost nasprotij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  2. 2. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: njegova zadnja umetniška zbirka je nasprotje prejšnji; nasprotje izrazu dober je slab; tema v Župančičevi poeziji se pojavlja le kot nasprotje luči
    // ekspr., navadno s prilastkom kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen: sin je pravo nasprotje očeta; dekle je živo nasprotje svoje družine
    ●     evfem. zaradi meje sta si prišla v nasprotje sta se sprla; pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna; publ. v nasprotju s prvo tekmo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila v prvi tekmi je zmagala, drugo pa je izgubila; nasprotja se privlačujejo
SSKJ
nekatéri tudi nekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē) 
  1. 1. mn. izraža manjše število
    1. a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: v nekaterih višjih krajih je padlo živo srebro precej pod ničlo; nekateri vozniki vozijo prehitro; ekspr. med udeleženci so nekatera znana imena / hišice so stale nekatere v gruči, nekatere na samem
    2. b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: nekateri delavci v podjetju vidimo, da bi delovna disciplina morala biti večja; nekatera od naštetih dejstev so vredna premisleka / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola: nekateri so bili drugačnega mnenja; vsi so bili srečni, nekateri bolj, drugi manj; zdi se, da nekatere izmed vas niso zadovoljne; ekspr. nekaterim je pa res marsikaj dovoljeno
  2. 2. ed., star. izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste; marsikateri: nekatero noč je prečula ob bolnem otroku
SSKJ
nemíren -rna -o prid., nemírnejši (í ī) 
  1. 1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati
  2. 2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči
    ●     ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen
  3. 3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren
    // ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba
  4. 4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde
    // ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje
  5. 5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje
    nemírno prisl.: srce mu nemirno bije; nemirno je pogledoval proti vratom; nemirno se prestopati; nemirno spati
SSKJ
nevtralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama
  2. 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv sovražnikove propagande
  3. 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo
    ●     ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila
  4. 4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino; kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo
    ♦     agr. nevtralizirati tla
    nevtralizíran -a -o: nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina
SSKJ
obrezováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. z rezanjem delati, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezovati gnile sadeže / obrezovati peso, repo / obrezovati deske
  2. 2. z rezanjem odstranjevati: obrezovati poganjke, veje
    // z rezanjem odstranjevati dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezovati drevesa, živo mejo, trto, vrtnice
  3. 3. z rezanjem dajati določeno obliko: obrezoval je gumo na podplatu
  4. 4. v židovskem in muslimanskem okolju odrezovati sprednji del kožice na spolnem udu: otroke so obrezovali
    ♦     vet. obrezovati kopito z nožem odstranjevati odvečno kopitno roževino
SSKJ
obrobíti in obróbiti -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. narediti rob: obrobiti krilo, prt; obrobiti s čipkami, krznom / obrobiti streho s pločevino
  2. 2. redko obkrožiti, obstopiti: vojaki so obrobili množico / agave so obrobile pot
    ●     z rdečo črto obrobiti članek občrtati; ekspr. parcelo je obrobil z živo mejo obdal, zasadil
    obróbljen -a -o: rdeče obrobljen cvet; s svilo obrobljen ovratnik
    ●     ruta še ni obrobljena zarobljena
    ♦     zool. obrobljeni kozak hrošč s črnim, rumeno obrobljenim telesom, živeč v stoječih vodah, Dytiscus marginalis
SSKJ
obstánek -nka m (ȃ) 
  1. 1. nadaljnje bivanje, obstajanje: boj za narodni obstanek; društvo se bori za svoj obstanek; obstanek civilizacije / publ. nogometaši so si z zmago zagotovili obstanek v ligi zaradi zmage bodo ostali v ligi; prehranjevanje je pomembno za obstanek in rast organizma življenje; ekspr. boj za goli obstanek za ohranitev življenja
    // nadaljnji obstanek
    ♦     biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo
  2. 2. ekspr., navadno v zvezi ne imeti obstanka ne imeti sposobnosti vztrajati, biti kje dalj časa: doma nimam več obstanka; nikjer nimajo obstanka / ni imel obstanka pri knjigi / s smiselnim osebkom v dajalniku tu mi ni več obstanka
    ●     ekspr. pri njem denar nima obstanka ne hrani ga; je zapravljiv
  3. 3. redko obstoj, obstajanje: po nekajletnem obstanku je društvo prenehalo delovati / časopis praznuje desetletnico obstanka izhajanja, ustanovitve
    // skrbeti za svoj obstanek
SSKJ
obstríči -strížem dov., obstrízi obstrízite; obstrígel obstrígla (í) s striženjem obdelati: obstriči grm; živo mejo je lepo obstrigel
SSKJ
obtêči -têčem dov., obtêci obtecíte; obtékel obtêkla (é) s tekom priti okrog česa: v trenutku je obtekel hišo in se skril / obteči živo mejo
// ekspr. hitro obiti: z veselo novico je obtekla vso vas
SSKJ
obujeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor povzroča, da postane kaj kot budno, živo: pisatelj je dober poznavalec stvarnosti in obujevalec preteklosti
SSKJ
očrtováti -újem nedov. (á ȗ) redko opisovati, prikazovati: pisatelj živo očrtuje vaško življenje
    očrtováti se kazati se v obrisih: v daljavi se očrtujejo vrhovi gor; pren. rešitev problema se vedno bolj jasno očrtuje
SSKJ
óglje -a s (ọ̑) 
  1. 1. črna snov, ki nastane z žganjem lesa: oglje tli; lasje kot oglje zelo črni; ima kot oglje črne lase / bukovo oglje; likalnik na oglje / kuhati, žgati oglje
    ♦     farm. pri črevesnih infekcijah je koristno živalsko oglje iz živalskih snovi; kem. aktivno oglje ki močno adsorbira
    // nedogoreli kosi lesa: žareče, živo oglje; pepel in oglje
  2. 2. um. zelo mehek črn risarski material: risati z ogljem / skica z ogljem
    // risarska tehnika s takšnim materialom: ukvarjati se z ogljem
Število zadetkov: 164