Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
bili.. prvi del podr. zlož. |žolč| bilirubín
Farmacija
bilirubín -a m
SSKJ²
brúhati -am nedov. (ū ȗ)
1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
// s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust
    bruhajóč -a -e:
    bruhajoč vulkan
Celotno geslo Sinonimni
brúhati -am nedov.
kaj spravljati iz svojega želodca
SINONIMI:
bljuvati, ekspr. klicati urha, vulg. kozlati, šalj. peti rigoleto, knj.izroč. povračati, star. spovračati
GLEJ ŠE SINONIM: izmetavati, udarjati
Celotno geslo Frazemi
brúhati Frazemi s sestavino brúhati:
brúhati kot vídra, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, brúhati žólč
Celotno geslo eSSKJ16
čemer -a samostalnik moškega spola
strup, jeza, žolč
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo Etimološki
čemẹ́ren -rna prid.
Celotno geslo Etimološki
glẹ́dati glẹ̑dam nedov.
SSKJ²
grênek in grenák grênka -o in -ó prid., grenkêjši (é ȃ é)
1. ki je neprijetnega okusa kot pelin; ant. sladek: grenek zeliščni sok; žolč je grenek; uživati mora grenko zdravilo; zelo grenek; grenek kot pelin / sir ima nekoliko grenek okus / pije grenko kavo brez sladkorja / grenek vonj
2. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: spomin nanj je bil grenek; grenka izkušnja; obšla ga je grenka misel; zvedel je grenko resnico / grenka žalost; grenko slovo / pesn. grenka smrt / imel je grenko mladost
// ki izraža duševno bolečino, zlasti zaradi doživetega razočaranja: grenek izraz obraza; grenek nasmeh; grenko-sladek smehljaj / grenke solze
// neprijazen, zbadljiv: povsod je poslušal grenke očitke; ušla mu je grenka beseda
● ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom; pesn. izpil je grenko kupo do dna doživel vse težke stvari
♦ bot. grenka penuša rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v socvetju, rastoča ob potokih, Cardamine amara; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
    grenkó in grênko prisl.:
    grenko se drži; grenko se nasmehniti; grenko občutiti
    grênki -a -o sam.:
    pog. daj mi požirek grenkega pijače grenkega okusa; ekspr. požreti je moral marsikatero grenko neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo; imam grenko v ustih grenek okus; doživel je marsikaj grenkega
Pravopis
grênek -nka -o in grenák grênka -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. ~ spomin |boleč, žalosten|; Žolč je ~; ~ kot pelin
grênki -a -o (é) rastl. ~a penuša
grênka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. požreti marsikatero ~o |kritično pripombo|
grênko -ega s, pojm. (é) doživeti marsikaj ~ega; snov., knj. pog. požirek ~ega
grênkost -i tudi grenkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Jezikovna
Izbira medponskega obrazila: »srcelom« ali »srcolom«

Zanima me, ali je pravilno srcelom ali srcolom. Sklepal bi, da mora za glasovi, ki poznajo preglas (c č ž š j), biti medpona -e-, a glede na besedo picopek, ki jo najdemo tudi v pravopisnem slovarju, to očitno ne drži povsem.

Celotno geslo eSSKJ
izcêjati izcêjam nedovršni glagol [iscêjati]
    1. izločati tekočo snov, navadno počasi in v manjših količinah
    2. povzročati, da se tekoča snov izloča, izteka iz česa
    3. v obliki izcejati se iztekati počasi in v manjših količinah
    4. ekspresivno s prisilo dosegati kaj, prihajati do česa
ETIMOLOGIJA: ↑izcediti
SSKJ²
izlíti -líjem dov. (í)
1. spraviti kaj tekočega iz česa: vino je že izlil; izliti juho na krožnik, vodo v školjko
2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izliti svoje gorje, srečo / pesn. izliti svojo žalost v pesem
● ekspr. nanj je izlil ves svoj žolč zelo ga je oštel
3. knjiž., ekspr. napraviti, da je kaj deležno kakega stanja, lastnosti: noč je izlila svoj mir na vas / izliti v ostri glas nekaj mehkobe
    izlíti se 
    1. tekoč priti iz česa; izteči: lonec se je prevrnil in mleko se je izlilo / veja jo je zadela v oko in se je izlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; pren., pesn. iz prsi se mu izlije hvalnica
    2. navadno v zvezi s potok, reka preiti v drug večji potok, reko, jezero, morje: tu se reka izlije v morje / knjiž. steza se izlije v široko pot
    3. razliti se, razširiti se: voda se je ob povodnji izlila čez nasip / ekspr. čudovita luč se je izlila čez vso zemljo
    4. brezoseb., ekspr. prenehati deževati: do večera se bo že izlilo / kaže, da se je izlilo da ne bo več deževalo; 
prim. zliti
Pravopis
izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|
Celotno geslo Vezljivostni G
izlíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj spraviti kaj
Vodo so izlivali (iz sodov) kar (po pločnikih).
Celotno geslo Frazemi
izlíti Frazemi s sestavino izlíti:
izlíti žólč [na kóga]
Pleteršnik
izlíti, -líjem, vb. pf. 1) ausgießen, weggießen; vino iz kupice i.; — 2) i. se, überlaufen, überströmen, Cig.; Sava se je izlila, ist ausgetreten, Cig.; sich ergießen, Cig.; žolč se mu je izlil, = die Galle läuft ihm über, Cig.; prim. razliti; — 3) i. se, aufhören zu gießen, (zu regnen), ausregnen: izlilo se je, Cig.
SSKJ²
izlóčati -am nedov. (ọ́)
1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: jetra izločajo žolč; izločati mleko; skozi kožo se izločajo organizmu škodljive snovi; izločati hormone v kri; z dihanjem se izloča vlaga / izločati bolezenske klice / drevo izloča smolo
2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem izločati mesu kosti; s kuhanjem izločati vodo iz surovega masla / publ.: izločati sredstva za izobraževanje; izločati posamezne obrate v samostojne enote osamosvajati
// delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločati blago slabše kakovosti iz prodaje; izločati tovornjake iz prometa / izločati škodljive vplive odpravljati, odstranjevati
// s kemijskim, fizikalnim postopkom prihajati do česa: izločati sol iz morske vode; cink se izloča na katodi
3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izločati posamezne probleme
    izlóčati se 
    1. publ. nastajati, oblikovati se: resni konkurenti se izločajo iz globalnega trga
    2. ekspr. kazati se v obrisih: iz teme so se izločale posamezne hiše
Celotno geslo Sinonimni
izlóčati -am nedov.
1.
kaj oddajati snovi iz celic, iz telesa
SINONIMI:
2.
kaj delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: izključevati, odpravljati, osamosvajati
SSKJ²
jétra jéter s mn. (ẹ́ ẹ̑)
velik rdeče rjav organ v desnem zgornjem delu trebušne votline, ki izloča žolč: zboleti na jetrih; človeška, živalska jetra; ima raka na jetrih / zrezati jetra na rezine; kupiti goveja, telečja jetra / pražena jetra
● ekspr. pozna ga do jeter pozna vse njegove lastnosti, zlasti slabe; pog., ekspr. iti na jetra dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. ima bela jetra je zelo trdoživ
♦ med. ciroza jeter
Število zadetkov: 80