Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
pastuh [pastúh] (postuh) samostalnik moškega spola

neskopljen konj; žrebec

PRIMERJAJ: pastuk

Celotno geslo Pohlin
pastuk [pastúk] samostalnik moškega spola

neskopljen konj; žrebec

PRIMERJAJ: pastuh

Pleteršnik
plemenílọ, n. 1) das Befruchtungsorgan, C.; — 2) die Befruchtung: die Beschälung, DZ.; žrebec, ki se hoče rabiti za p., Nov.
SSKJ²
pleménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pleme: plemenski poglavar / rodovno-plemenska družba; plemenska skupnost / plemenski bik, žrebec; plemenska krava, svinja; rodovnik plemenske živine
Pleteršnik
plemę̑nski, adj. 1) Zucht-: plemenska živina, Cig.; p. žrebec, C.; — 2) Gattungs-, C.
SSKJ²
plóden1 -dna -o prid., plódnejši (ọ́ ọ̄)
1. sposoben (o)ploditve: žrebec je ploden; plodna samica; nekatere opice so plodne vse leto
♦ med. plodna doba ženske
// sposoben imeti veliko potomcev: zajec je plodna žival / ekspr. nisem vedel, da si tako ploden / ekspr. ploden zakon
2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: plodna zemlja; pren., ekspr. plodna tla za razcvet praznoverja
● knjiž., ekspr. njegov nasvet je padel na plodna tla je bil upoštevan, uspešen
3. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: ploden pisatelj, slikar; ploden znanstvenik
4. nav. ekspr. ki da (pričakovan) uspeh, rezultat: plodna razprava; srečanje državnikov je bilo zelo plodno
// ki prinaša uspeh, korist v kaki dejavnosti: ploden izum / plodna misel
Jezikovna
Poimenovanja živalskih vrst, samcev in samic

Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?

Celotno geslo ePravopis
posavec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
posavca samostalnik moškega spola
manj formalno posavski konj
IZGOVOR: [posávəc], rodilnik [posáu̯ca]
PRIMERJAJ: Posavec
SSKJ²
pŕhati -am nedov. (r̄)
1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati predse; prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust
2. umivati s prho: prhati otroka; vsak večer se prha
// z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi
3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak
● kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigati
    prháje :
    sopihaje in prhaje je lezel iz vode
    prhajóč -a -e:
    prhajoč se umivati; prhajoči konji
Pleteršnik
púhati 1., -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), kajk.-Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.-C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.-C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
Celotno geslo eSSKJ
pújs pújsa samostalnik moškega spola [pújs]
    1. ekspresivno prašič; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec
      1.1. ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SINONIMI: prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujsek
    2. ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujsek
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič
FRAZEOLOGIJA: debel kot pujs, jesti kot pujs, pujs pri koritu, zrediti se kot pujs
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica prašičem sloven., hrv. pujs-pujs - več ...
SSKJ²
rezgetàv -áva -o [tudi rəzgetav-] prid. (ȁ á)
ki (rad) rezgeta: rezgetav žrebec
● ekspr. rezgetav smeh visok, rezek
Pravopis
rezgetàv -áva -o [tudi rə]; bolj ~ (ȁ á á) ~ žrebec; poud. ~ smeh |visok, rezek|
SSKJ²
rítati -am nedov. (ī)
suvati z zadnjima nogama nazaj: žrebec se je postavljal na prednje noge in rital; vznemirjene živali so ritale in brcale / ta kobila rita rada napada z nogami
● nizko spet je začel ritati grobo nasprotovati, ugovarjati
Pravopis
rítati -am nedov. -ajóč, -áje; rítanje (í; ȋ) Žrebec ~a
SSKJ²
rítniti -em dov. (í ȋ)
suniti z zadnjima nogama nazaj: mula je ritnila in skoraj bi ga bila zadela / žrebec ga je ritnil v prsi
Pravopis
rítniti -em dov. rítnjen -a; rítnjenje (í ȋ) koga/kaj Žrebec ga je ritnil v prsi; Mula je ritnila
Pleteršnik
səsə̀c, -scà, m. die Zitze, die fleischige Erhöhung der weiblichen Brust; tele ne prime sesca; tele od sesca, das noch saugende Kalb, Lašče-Levst. (Rok.); žrebec pri sescu, das Saugfohlen, DZ.; od sesca dejati = odstaviti, Dict.; — tele prvega sesca, das erste Kalb einer Kuh, Ig (Dol.), Notr.
Pleteršnik
skákati, -kam, -čem, vb. impf. ad skočiti; springen; po travnikih s., auf den Wiesen herumspringen; po eni nogi s., auf einem Fuße herumhüpfen; — belegen: žrebec skače, Cig.; — srce mi skače od veselja, Cig.
Pleteršnik
skòp 2., skópa, m. der Verschnitt: žrebec je od skopa poginil, Z.
Število zadetkov: 69