Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. z žretjem uničevati: črvi izžirajo les
// uničevati sploh: rja izžira železo; pren., ekspr. tujina mu izžira dušo
2. z žretjem delati: molji izžirajo luknje v blago
1. z žretjem poškodovati, uničiti: črvi so izžrli hrastovo mizo
// poškodovati, uničiti sploh: rja izžre železo; pren., ekspr. skrbi so ga izžrle
2. z žretjem narediti: ličinka izžre odprtino in se izmota iz mešička
- izžŕt -a -o:
od moljev izžrt plašč; roke je imela izžrte od luga / ekspr. zaradi bolezni ima izžrta lica udrta
ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitajo mu, da jih zažira
- zažírati se s prislovnim določilom
1. z žretjem, grizenjem prodirati v kaj: črvi se zažirajo v les; pren., ekspr. strah se zažira v ljudi
2. zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov: žaga se zažira v deblo; voz se je zažiral v razmočena tla / vodna struga se zažira vse globlje
3. prihajati skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zažira v obleko / rja se zažira v kovino / saje so se zažirale v kožo
● ekspr. tovarna se zažira v polje sega
nizko porabiti, zapraviti za jed, hrano: zažrli so celo plačo; vse zažre in zapije
- zažréti se ekspr., s prislovnim določilom
1. z žretjem, grizenjem prodreti v kaj: črv se zažre v les / klop se zažre v kožo / medved se je zažrl v tjulnjev drob zagrizel; pren. dvomi so se zažrli vanj
2. zaradi delovanja določene sile priti v kako snov: kolesa so se zažrla v blato; žaga se zažre v deblo / vrv se mu je zažrla v dlani / steza se zažre v pobočje
3. priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah, umazanija se zažre v preprogo / rja se zažre v kovino
● ekspr. avtomobil se je zažrl v strmino s težavo zapeljal; ekspr. zažreti se v branje, delo začeti intenzivno brati, delati
- zažŕt -a -o:
zažrt madež; v roke zažrta vrv