Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
cecẹ̑ neskl. prid.
SSKJ²
cikáda -e ž (ȃ)
zool. žuželka toplih krajev, katere samec cvrči; škržat: glasna pesem cikad
SSKJ²
cvetožêr tudi cvetožér -a m (ȇ; ẹ̑)
žuželka, katere ličinka jé notranji del cveta na sadnem drevju: ličinke cvetožera
 
zool. jabolčni cvetožer
Celotno geslo Sinonimni
cvetožêr -a m
žuželka, katere ličinka jé notranji del cveta na sadnem drevjupojmovnik
SINONIMI:
zool. cvetoder
SSKJ²
cvŕček1 -čka m (ȓ)
zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica: v zidu je cvrčal cvrček
// murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve; čriček: v vinogradih so peli kasni cvrčki
Celotno geslo Sinonimni
cvŕček1 -čka m
zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišahpojmovnik
SINONIMI:
zool. rjavkasti striček
GLEJ ŠE SINONIM: čriček
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
SSKJ²
čebéla -e [čebela in čəbelaž (ẹ̑)
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
 
čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
Celotno geslo Sinonimni
čebéla -e ž
žuželka, ki daje med in vosekpojmovnik
SINONIMI:
star. brenčelica, zastar. bučela, ekspr. čebelica, nar. muha
GLEJ ŠE SINONIM: priden
GLEJ ŠE: rojivka, ogrebsti, ogrebsti
Celotno geslo Etimološki
čebẹ̑la -e ž
Celotno geslo eSSKJ16
čebela -e (čebela, čibela, žbela, bačela, čmela, bučela) samostalnik ženskega spola
žuželka, ki daje med in vosek, nabira cvetni prah, rastlinske smole in oprašuje večino žužkocvetnih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: čebela
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
Celotno geslo Kostelski
čebelažˈbẹːla -e ž
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]
    kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: čebela
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
      1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: čebelar
Celotno geslo Kostelski
čebelecžˈbeːu̯c -a m
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: čebela
Čebelarstvo
čebélji vôlkec -ega -kca m
SSKJ²
čéšnjev -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na češnjo: češnjev cvet; češnjeva koščica; češnjevo drevo / češnjev les / češnjev sok, zavitek; češnjevo vino, žganje / knjiž. češnjeva usta živo rdeča
 
zool. češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi
    čéšnjevo prisl.:
    češnjevo rdeče ustnice
čmŕlj čmŕlja samostalnik moškega spola [čmə̀rl] in [čmə̀rəl]
    čebeli podobna žuželka z debelim dlakavim telesom; primerjaj lat. Bombus
ETIMOLOGIJA: nastalo v nar. razvoju iz *čmel' = rus. šmélь, češ. čmel < pslov. *čьmel'ь, sorodno z nem. Hummel, verjetno iz ide. korena *kem- ‛brenčati, bučati’ - več ...
SSKJ²
čmŕlj -a m (ŕ)
čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom: po cvetju brenčijo čebele in čmrlji; brenčati ko čmrlj
Število zadetkov: 281