Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
reducírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati
b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga
2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano
3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko
4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati
// metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo
● 
nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenih
♦ 
jezikosl. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino
    reducírati se kem.
    sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine: v tej reakciji se je žveplo oksidiralo in dušik reduciral
    // metal. z oddajanjem kisika preiti iz kovinskega oksida v kovino: reducirati se v železo
    reducíran -a -o:
    reducirani samoglasniki
Geologija
reduzát -a m
Geologija
rosickyit -a m
Celotno geslo ePravopis
S
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 S samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
simens/siemens
žveplo
žveplov
IZGOVOR: [sə̀], rodilnik [sə̀] tudi [ès], rodilnik [ès]
Pravopis
S2 -- [ès] m, simb. (ȅ) sever; fiz. simens; kem. žveplo; šah. skakač; zem. south |jug|
SSKJ²
samočíst -a -o prid. (ȋ ī)
min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi; samoroden: samočisto zlato; samočisto žveplo
Pleteršnik
samorȃseł, -sla, adj. wildwachsend, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; samorasla zel, eine von der Natur ohne Pflege hervorgebrachte Pflanze, Cig.; samorasli hmelj, der Rasenhopfen, Cig.; — samorasli kamen, der natürliche Stein, Cig.; samoraslo žveplo, der Jungfernschwefel, Cig.; — urwüchsig, Jan.; originell: s. izraz, Zora.
SSKJ²
samoróden -dna -o prid. (ọ̄)
1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo
 
agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte
2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda
// izviren, originalen: samorodne ideje
3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo
● 
knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci
    samoródno prisl.:
    rasti samorodno po gozdovih
Geologija
samoródni minerál -ega -a m
Geologija
sêra -e ž
Pleteršnik
sę̑rəc, -rca, m. 1) der Greis, Mur., Jan., Slom., vzhŠt.; — 2) der Schimmel, vzhŠt.; der Eisenschimmel, Jan., Mik.; — der Rothschimmel, V.-Cig.; — 3) = žveplo, der Schwefel, Jan., Šol.; (prim. stsl. sêra).
SSKJ²
strašílen -lna -o prid.(ȋ)
namenjen za strašenje: strašilni streli; strašilno orožje / strašilni zgled / strašilna bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; strašilna pištola pištola s slepimi naboji brez krogle
    strašílno prisl.:
    strašilno delovati na sovražnike
SSKJ²
strésati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu
// delati hitre, sunkovite gibe: stresati z glavo
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza jo stresa / mraz ga stresa (po hrbtu)
2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom stresa dolino; kriki so stresali ozračje
3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega: stresati grozdje v čeber, krompir na kup; stresati orehe; ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje
// raztresati: stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo
4. s tresenjem odstranjevati: stresati drobtine s prta; veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati
// s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari: stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno
● 
ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno
    strésati se ekspr.
    izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa
    stresáje :
    stresaje z glavo, mu je segel v besedo
    stresajóč -a -e:
    jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh; 
prim. iztresati
Pravopis
sulf.. prvi del podr. zlož. |žveplo| sulfamíd, sulfonamíd
Geologija
sulfíd -a m
Pravopis
sulfo.. prvi del podr. zlož. |žveplo| sulfonamíd
Botanika
sulfolipíd -a m
SSKJ²
štírivalénten -tna -o prid. (ī-ẹ̑)
kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: štirivalentno žveplo
Pravopis
štírivalénten -tna -o (í/ȋẹ̑)
štírivaléntni -a -o (í/ȋẹ̑) kem. ~o žveplo
tiamín tiamína samostalnik moškega spola [tijamín]
    iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v stročnicah, manj obdelanih žitaricah, oreščkih, ribah, svinjini in pozitivno vpliva na delovanje živčevja, možganov; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin B1
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Thiamin, angl. thiamine, okrajšano iz nlat. thi(o).. (iz gr. theĩon ‛žveplo’) + (vit)amin
Število zadetkov: 102