Zadetki iskanja
Pleteršnik
cẹ̑p, m. 1) die Spalte, der Spalt, Mur., Cig.; oje se je v cepu strlo, Z.; — = precep, die Klemme, Trub.; — 2) (eig. der durch Spalten entstandene Theil): der Schaft eines Seiles: vrv v štiri cepe, ein vierschaftiges Seil, Z.; prim. pramen; — v dva cepa se majati, nach rechts und links schwanken, Z.; v dva cepa hoditi, wackelnd einhergehen, C.; z bičem pokati v dva cepa, nach rechts und links, Zora; žvižgati v dva cepa, zweistimmig pfeifen, Z., LjZv.; v dva cepa govoriti, zweideutige Reden führen, Jap. (Prid.); — 3) das Pfropfreis, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — das Gepfropfte, die Pfropfung: cep obvarovati moče, suše, Pirc; — 4) der Dreschflegel, udariti koga s cepom; — pl. cepi, der Drischel (Klöppel sammt Handhabe), Habd., Guts., Jarn.; tudi cẹpjȇ, gen. -pí in -póv, Erj. (Torb. = Let. 1883, 249.); prim. cepe.
Prekmurski
fǘčkati -am nedov. žvižgati: fücskati AIN 1876, 18; fücskam AIN 1876, 18; osztro vetrôvje fücska po kukoriscsi KAJ 1870, 28; kak füčkajo i čvrčkajo pernáti pevci AI 1878, 3; niti szi nefücskaj KOJ 1845, 2; da je nyemi jáko blizi fücsko kre gláve AIP 1876, br. 1, 5
füčkajóči -a -e žvižgajoč: mile note szi fücskajocs KAJ 1870, 47
füčkajóči -a -e žvižgajoč: mile note szi fücskajocs KAJ 1870, 47
Prekmurski
Prekmurski
Pleteršnik
slíšati, slȋšim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) (gehören, [germ.]).
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
zvízdati, -am, vb. impf. = žvižgati, pfeifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — zischen: kače zvizdajo, V.-Cig.
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Besedje16
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
žvižgati nedov. 1. žvižgati: kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe dellal, je shuishgal del. ed. m, inu pejl (V, 35) 2. sikati: levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat nedol. (I/2, 16) ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, kazhe shvishgale del. mn. ž (III, 266) Drugi pomen je kalk po it. sibilare, ki pomeni ‛žvižgati’ in ‛sikati’.
Število zadetkov: 19
Dostopnost