Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter]
    1. privzdignjeno univerza
    2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
álma máter álme máter tudi -- -- ž (ȃ, ā)
vznes. univerza: drugo desetletje obstoja naše alme mater

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
alma mater
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
alme mater tudi alma mater alma mater samostalniška zveza ženskega spola
univerza, fakulteta
začetek, izhodišče
IZGOVOR: [álma máter], rodilnik [álme máter] tudi [álma máter]

Slovenski pravopis

Pravopis
Álma -e ž, oseb. i. (ȃ)
Pravopis
Álma-Áta -e ž, zem. i. (ȃ-ȃ) Almaty: v ~i
álma-átski -a -o (ȃ-ȃ)
Álma-Átčan -a m, preb. i. (ȃ-ȃ)
Álma-Átčanka -e ž, preb. i. (ȃ-ȃ)
Pravopis
álma máter -e ~ ž (ȃ á; ȃ ȃ) izobr. univerza

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
àlma máter -e ~ ž
GLEJ SINONIM: univerza

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
Celotno geslo Frazemi
lépi Frazemi s sestavino lépi:
délati se lépega, na vsèm lépem, tá je [pa] lépa

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
jàboko -a s
1. jabolko, sad jablane: Jaboko KM 1790, A2b; Alma; jaboko KOJ 1833, 150; vſzi ſztem prvim cslovekom, Jaboko ſzmo jeli BKM 1789, 105; ki vecs-krát li edno jaboko vkrádne KM 1790, 52; kam ſzmo prisli po jaboki ocsév SŠ 1796, 147; Vino, lêpi szád, jáboka KAJ 1870, 28
2. jabolku podoben predmet: Obari me, liki jaboki vu ôki TA 1848, 12
Prekmurski
preméjšati -am dov. zamenjati, spremeniti: Nej trbej vu zgovárjanyi krátke i dúge i rodbinszke litere premejsati, dp. alma álma KOJ 1833, 5

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
devištvo s, F5, alma haebraicè, ẛakritje tega diviṡhtva; constuprare, s'deklizo greſhiti, diviṡhtvu vṡèti; deflorator, en loter, kateri eno déklizo ob diviſtvu perpravi; devirginare, diviſhtvu vṡèti; virginitas, diviṡhtvu, divizhnoſt
Vorenc
hraniti1 nedov., F6, ager almus, nyva katera nas hrani; alo, -ere, rediti, hraniti, ſhpishati, obdershati; nutricare, nutricari, nutrire, hraniti, ṡhivéti, rediti, koyti, ṡhpiṡhati; nutritius, -a, -um, kar hrani, redy, ṡhpiṡha; nutritor, -oris, kateri redy, ali hrani, ali ṡhpiṡha; tellus alma, rodovitna ẛemla, katera nas redy, ali hrani
Vorenc
rediti1 nedov., F35, alo, -ere, rediti, hraniti, ſhpishati, obdershati; altrix, Ama, tá katera redy, ali dojy; aluminari, rediti; chenotrophia, proſtor ṡa raze, inu goſſy rediti; creare arbores, drevje rediti, ſaditi, zépiti; curatrophium, hiſha ẛa pobizhe rediti; educare, ṡrediti, rediti; fovere, vardévati, v'gorkim darṡhati, rediti; nutritor, -oris, kateri redy, ali hrani, ali ṡhpiṡha; ornithoboscium, kurnik, fulovsh, kir ſe kuri, ali tyze darṡhè, ali redè; tellus alma, rodovitna ẛemla, katera nas redy, ali hrani
Vorenc
zakritje s, alma, haebraicè, ẛakritje tega diviṡhtva

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Jezikovne izbire: »doktorand« ali »doktorant«

Moj vprašanje se nanaša na razlago pomenske razlike med nazivoma doktorand in doktorant objavljene v tej jezikovni svetovalnici v letu 2017. Doktorand je torej kandidat, ki še ni zagovarjal doktorata znanosti, doktorant pa je naziv za doktorja znanosti. Ta odgovor je bil podan na osnovi slovarskega pripročnika. Glede na pogosto uporabo omenjenih izrazov me zanima, zakaj se ta razlaga nedvoumno ne vnese v Fran > eSSKJ, ki je kolikor vem uradni slovar slovenskega knjižnega jezika? V tem slovarju sta izraza doktorand in doktorant sinonima in tudi razlagi pod drugima alinejama opisa kažeta na enakovrednost izrazov, kar je glede na zgoraj podano razlago napačno. Obenem bi se vam zahvalil za opravljanje svetovalne dejavnosti, ki pripomore k pravilnejši rabi slovenskih izrazov.

Jezikovna
Katera oblika je pravilna: »Almaty«, »Almati« ali »Alma-Ata«

Zanima me, kako slovenimo ime tega kazahstanskega mesta.

Jezikovna
Pregibanje latinskih poimenovanj

Zanima me, ali latinska imena sklanjamo, in kako. Imam dva primera: Jujubinus striatus in Diadora gracea.

Ali bi ju sklanjali?

Kako?

Število zadetkov: 18