Zadetki iskanja
1. preizkušnja, izpit: Solszka Poszküsba KOJ 1845, 15; Za obcsinszko poszküsbo pri odebéranyi nouvoga Skolnika priporácsam KOJ 1845, 5
2. poskus, poskušanje: Pokedob bi vecskrátne poszküsbe mirnoga poravnanya brezi za'seljenoga naszledka osztale KOJ 1914, 147
postánovši -a -e ko je postal: I 'zaloſzten poſztanovſi kráo, za volo priſzege KŠ 1771, 120; I dreſzélni poſztánovſi jáko, zácsali ſzo KŠ 1771, 88
površávati se -am se postajati poln, dozorevati: Te'zák gledôcsi ſzilje ſzvoje, Kak ſze lepô povrsáva BRM 1823, 439
1. prehoditi: csi je gli Frigyio prehodo KŠ 1771, 601; Niki Zvisáva ſze, vſze prehodi, Zgibi ſzrecso BKM 1789, 171
2. prepihati: oblecsala, ár ga veter prehodi KAJ 1870, 147
3. prizadeti: Ki ſzrdcza ſzkrovnoſzti prehodis BRM 1823, 336; potrto ſzrczé tú'sno, oszter mecs je prehodo KM 1783, 238; Recsi ete szo tak prehodile szrdce tatá KAJ 1870, 51
premìslivši -a -e premišljajoč: da ti csednejsi premiszlivsi tou, kak 'smetno je prvomi hoditi KOJ 1833, VI
zgodovinar
PRIMERJAJ: prigodba
1. prijeten, ki ima, kaže pozitivne lastnosti: Da tak tebi vuvſzem Prijéten osztánem KŠ 1754, 248; Oh priétni Jezus KŠ 1754, 237; po ſzvojem priétnom ſzlugi Moyſeſſi vönka zgláſzo TF 1715, 12; Hlápcze opominaj, naj boudo vu vſzem priétni KŠ 1754, 66; stere je náſz ſzebi zoubſztom prietne vcsino SM 1747, 21
2. ki ugaja, je všeč: ſzáda ino je priétni pred nye ocſmi KM 1783, 6; ki ſze ga boji, priéten nyemi je KŠ 1771, 374; i prijéten bode ete ſz. Áldov KM 1783, 131; na vékſe on je vſzejm prijéten KM 1790, 36; Csi ſzem li prijéten Tebi BRM 1823, 10; Nikſa gnila rejcs .. naj bou priétna poſzlüſávcszom KŠ 1754, 44; I priétna je bila eta rejcs pred vſzov vno'zinov KŠ 1771, 357; Ár je hiſtvo ſzvéto edna poſtena, Bougi priétna, ſztáva SIZ 1807, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; ako scsés videti, koje Bogu drágo i lüdem prietno SM 1747, 87; Da vſze moje delo Tebi bou prijétno KŠ 1754, 248; dokecs je prijétno k-pokouri vrejmen KM 1783, 134; od koga bole Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; i brs za volo Simon Máguſa, priétnoga Nero Czaſzari KŠ 1771, 700; Túl korátov je nê kâ prijétnoga KAJ 1870, 10; poſztavte tejla vaſa na áldov priétni Bougi KŠ 1771, 475; Oni ſzo ti priétni bili BKM 1789, 83; i záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8; kaiſzo tákove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Naj boudo priétne tebi ricsi vüſzt moji KŠ 1771, 147; da Tebi moja dela priétan boudo TF 1715, 46; dobra dela ſzo, ſtera ſzo Bougi prijétna KMK 1780, 97; Ár hrána náſz Bougi priétne ne vcſini KŠ 1754, 211; Jelo pa náſz priétne Bougi ne vcsini KŠ 1771, 505
3. ki prinaša veselje, zadovoljstvo: Predgat leto Goſzpodnovo to priétno KŠ 1771, 176; Ár právi: vu priétnom vrejemni ſzam te poſzlüjhno KŠ 1771, 538; Jasz sze pa, Goszpodne, k tebi molim v prijétnom vrêmeni TA 1848, 54; ali za volo z-Bogom zmérjenoga, ſzo priétna KŠ 1754, 81
prijétnejši tudi priétnejši -a -e prijetnejši: I drügim de prijêtnêsi, Ki povszéd csedno gucsi KAJ 1848, 276; Lübav Jezuſſa Jezero-krát prijetnejsa KM 1783, 248; I pred Bougom je tüdi priétnejsa edna lejpa peſzen BKM 1789, 4b; tüvárissiczo, ali mojim ocsem prijetnejse nej ſzam nindri mogao nájdti SIZ 1807, 19; nego szi to bougso, Bougi prijétnejso voro preberé KOJ 1845, 80
1. primeren, ugoden: znánje vecs féle Jezikov je tak prílicsni módus KOJ 1833, XII; Za krmo je [lucerna] jáko prilična AI 1878, 44; ali nej ſzte meli prílicsnoga vrejmena KŠ 1771, 599; Vö ſzi küpte kzvelicsanyi prílicsno vrejmen KŠ 1771, 584; Kelki bláznik v-bátrivnoszti Trosi prílicsno vrêmen KAJ 1848, 147; Pri trávnikaj szo nê prílicsni racsunati AI 1875, br. 11, 6
2. spreten, sposoben: Mladoszt je na vsze prílicsna KAJ 1870, 42; Potrejbno je záto püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; Tak je po prílicsnom prizadevanyi mésnikov zginyávalo KOJ 1914, 150; Li tak mo prílicsni lüdjé KAJ 1870, 105; edno táblo szam vküpposztavo, stera prilicsna bode zmeslinge odvrnôti AI 1875, kaz. br. 6; Jáko prilicsne kose nücajo 'ze vcselárje AI 1875
3. pregovoren, povezan z reki: i prílicsna rêcs tak právi, ka KAJ 1870, 52; [knjige] Prílicsne KŠ 1754, 2; Prílike, prílicsne recsí KAJ 1870, 68
príličnejši -a -e
1. primernejši, ugodnješi: gda bom pa prilicsnejse vrejmen meo, prizovém te KŠ 1771, 418
2. premožnejši: Priličnejši lüdjé kamni spômenek dájo na grob BJ 1886, 26
1. priprava, pripravljanje: Szkákſov prípravov moremo biti na tejlo naſſe gledoucs KMK 1780, 64
2. oprema: Intézet; náprava, násztava, réd, priprava KOJ 1833, 160; Vsza ova vogerszka vojszka i príprava procs vzéta KOJ 1848, 74; ino vszo táborszko prípravo nyim vzeme KOJ 1914, 147; Sztakovom prípravom, prouti protivnikom ti meni ſzto naprávis BKM 1789, 162; ali gda ni ſze tej z-nouvov prípravov nazáj obrnoli KM 1796, 53
3. pripravljenost: I obüti na nogáj ſzpripravov Evangyelioma toga méra KŠ 1771, 587
4. zaloga: Teda je püszto drágocso na dr'zélo, vszáko prípravo krüha je vkraj vzéo TA 1848, 86
dáviti purána, rdèč kàkor purán, rdèč kot purán, zardévati kot purán
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- 16
- 17
- Naslednja »