Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Zanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin vertiport , ki na področju prometa označuje območje za pristajanje in vzletanje zrakoplovov z navpičnim vzletanjem in pristajanjem. V slovenščini bi lahko obravnavani pojem označeval prevzeti termin vertiport ali pa mogoče navpično vzletišče , navpično pristajališče ali navpično letališče . Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najprimernejši?
V razpravah o osebni asistenci in deinstitucionalizaciji nekateri strokovnjaki s področja socialnega varstva razlikujejo med samostojnim življenjem , ki je po njihovem napačno poimenovanje, in neodvisnim življenjem , ki naj bi bilo pravilno. Pri tem pojmu gre za ureditev bivanja osebam s posebnimi potrebami tako, da jim je omogočeno življenje s čim več samostojnosti. V SSKJ2 je samostojen opredeljen kot 'ki dela, ravna po lastni presoji', za kar gre pri osebni asistenci, neodvisen pa 'ki ni odvisen'; sinonima sta svoboden in samostojen . Po moje je laikom bližje pridevnik samostojen .
V obvezni službeni literaturi sem našel besedno zvezo odškodbeni način , ki je v Slovarju zavarovalnih izrazov na strani Slovenskega zavarovalnega združenja definirana kot 'način, kako se določena škoda na premoženju, ki je predmet zavarovalnega primera, obračunava, v odvisnosti od načina zavarovanja, kot je zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na novo vrednost, na prvi riziko ipd.' Na slovarskem portalu Fran najdem oškodbo le v zgodovinskih slovarjih. Ali obstaja kako drugo enakovredno slovensko poimenovanje, ki ne bi bilo zastarelo?
Kateri termin za fotografsko smer iz obdobja okrog leta 1900 je najustreznejši? V slovenskem jeziku se pojavljajo termini piktorializem , piktoralizem , pikturalizem in pikturializem . Angleški termin je pictorialism .
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin right to disconnect ? Ali gre za pravico do odklopa , pravico do prekinitve povezave ali še kaj tretjega? Ker naj bi Slovenija v kratkem sprejela zakon o tej problematiki, je pomembna tudi ustrezna in usklajena terminologija. Angleški termin na področju delovnega prava označuje pravico delavca do dnevnega prostega časa, da po delu prekine svoje tehnološke naprave (ne odgovarja na sms sporočila, elektronsko pošto, telefone). Menim, da pravica do odklopa ni najprimernejše poimenovanje, saj delavec ni električna napeljava, ki jo je moč odklopiti. Pravica do prekinitve povezave pa je po mojem mnenju predolg termin. Zanima me vaše mnenje.
Angleški termin migrant se običajno v slovenščino prevaja s terminoma migrant ter priseljenec . Ali lahko uporabimo tudi ustreznik prebežnik , zlasti takrat, ko so med priseljenci tudi begunci in ekonomski migranti, npr. ljudje, ki s severnoafriških obal preko morja prihajajo v Evropo?
V strokovnem besedilu s področja folkloristike sem naletela na besedno zvezo pripovedna ostenzija , ki označuje pojav, pri katerem zgodba konkretno vpliva na realni svet pripovedovalca in oblikuje ter spreminja njegov način življenja, npr. iskanje zakopanega zaklada na podlagi pripovedi. Zanima me, kako bi omenjeno zvezo najustrezneje poslovenili. Mogoče bi jo lahko zamenjali z eno od naslednjih možnosti: pripovedna podobnost , navideznost , dozdevnost , paralelizem , vzporednost , prepletanje , križanje , skladnost , ujemanje .
Zanima nas, kateri slovenski termin bi lahko uporabili za angleški termin grooming . Termin označuje pojav, ko nekdo z otrokom namenoma zgradi spletno (ali realno) zvezo in ga nato preslepi, da bi ga prisilil v seksualno dejanje. Nismo zasledili, da bi se v slovenščino prevajal, ampak se uporablja kar angleški termin.
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najprimernejši za angleški termin super spreader , ki se uporablja na področju epidemiologije. Termin označuje osebo, okuženo z virusom, npr. s SARS-CoV-2, ki okuži veliko večje število ljudi kot večina ostalih okuženih oseb. V rabi sta dve slovenski poimenovanji, in sicer superprenašalec in supertrosilec . Katero poimenovanje predlagate?
V zadnjem letu je v rabi termin hipoksemija . O hipoksemiji in predvsem o tihi hipoksemiji pišejo v dnevnem časopisju, zlasti v povezavi s covidom-19, ko bolnik nima občutka težkega dihanja, vendar ima znižano koncentracijo kisika v krvi, njegovo stanje pa se poslabšuje. Na portalu Fran besede v tej obliki ni, v Planinskem terminološkem slovarju najdemo le hipoksimijo , pri kateri avtorji slovarja usmerjajo k anoksimiji . V aktualnih člankih strokovnjakov medicinske vede uporabljajo izraz hipoksemija ( Zdravniški vestnik ), ki je torej drugačen kot ta na Franu. Ali mi lahko pojasnite, kateri od naštetih izrazov – anoksimija , hipoksimija , hipoksemija , hipoksija – je ustrezen, ko opisujemo vzroke za zaplete pri bolezni covid-19 v novicah, namenjenih nestrokovnjakom?
Prosimo vas za pomoč pri iskanju slovenskega poimenovanja za angleški termin variant of concern , ki se v zadnjem času pojavlja v zvezi z virusom SARS CoV-2, in sicer označuje njegovo različico, ki ima še vedno zelo podobne lastnosti kot izvorna oblika virusa glede razmnoževanja, okuženja in reaktivnosti s protitelesi. Polna oblika poimenovanja je variant of concern 202012/01 . Se vam zdi različica s tveganjem pravilno poimenovanje? Razmišljamo še o rešitvah, ki omenjajo zaskrbljenost, torej zaskrbljujoča različica , skrb vzbujajoča različica . Kaj bi predlagali vi?