Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
balvacenski -a prid. iz Beauvaisa (?): Henricus Engelenderski krajl je vojsko pelal zhes Firshta Balvacenskiga tož. ed. m (II, 204) → Belvacensis
Svetokriški
glavar -ja m poglavar: je Boga proſſila sa ſvojga Glavarja tož. ed., inu Papesha S. Petra (IV, 165) ǀ vaſhij Glavary im. mn. sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati (I/1, 204)
Svetokriški
hiševanje -a s poslovanje: Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.
Svetokriški
lorber -ja m lovor: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber im. ed., roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ǀ ſò vſadili en selen lorber tož. ed. (IV, 49) ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus ta I s' Odleriam sedezhem na enem visokem lorberiu mest. ed. (III, 204 s.) ← nem. Lorbeer < stvnem. lōrber(i) ← lat. laurus ‛lovor’ + stvnem. beri ‛jagoda’
Svetokriški
Svetokriški
odrajtati dov. položiti račun, odgovarjati: Tedaj vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate, bote tudi mogli rajtingo dati, koku ſte vaſhe blagu predajali? Tudi vy hishni Gospodary bote mogli odrajtat nedol. taistu blagu, kateru pregreshnu ſte sadjali. Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali (I/1, 204) → rajtati
Svetokriški
odrtija -e ž oderuštvo: Od kot tulikajn golufie, ohernie, inu odertie rod. ed. (V, 536) ǀ kadar eden s' golufio, s' ohernio, inu odertjo or. ed. hozhe obogatit (III, 490) ǀ taiſti bogati mosh, katiri je ſpovedoval ſvoje golufie, inu odertie tož. mn., pa nikuli nej obenimu nezh povernil (V, 204)
Svetokriški
osmi -a štev. osmi: ta oſſmi tož. ed. m dan ſo bily Chriſtuſa obresali (V, 271) ǀ leta vsaku lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim tož. ed. m dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko (I/2, 82) ǀ NA OSMO tož. ed. ž NEDELO PO S: TROYCI (I/1, 204)
Svetokriški
parizienski prid. pariški: uni Pariſienſi im. ed. m Dohtar, katiri s' pravo grevingo ſe nej ſpovedoval, inu po ſmerti is truge je bil gorj vſtal, inu saupyl (V, 204) Domnevno tiskarska napaka namesto Pariſienſki
Svetokriški
pregrešno prisl. pregrešno: vy hishni Gospodary bote mogli odrajtat taistu blagu, kateru pregreshnu ſte sadjali (I/1, 204)
Svetokriški
rajtati -am nedov. 1. računati: Vy shene de ſi, lih nihdar nejste rajtat nedol. ſe vuzhile, vener bote mogle od ſledne miſli, inu nar kriunishiga djania vaſhiga pred cellim ſveitom rajtingo dati (I/1, 204 s.) ǀ Ali kaj dobriga ijh bosh vuzhil? … Morebiti Aritmetico, de bi snali raijtat nedol., inu shtejti (I/1, 29) 2. šteti: Jeſt neraitam +1. ed. lejta, katire nenuznu ſim doperneſil (IV, 410) ← srvnem. reiten ‛pripravljati, šteti, računati, preudarjati’
Svetokriški
Rudolfus -fa m osebno lastno ime Rudolf: Na tem pervem ſtebram je ſtal Rudolphus im. ed. ta I (III, 204) ǀ je G. Bug taku obilnu polonal de Rudolffa tož. ed. inu njegou Rod na Stol teh Ceſſarjou je polsdignil (V, 158) ǀ obilnu vaſs bò polonal, kakor je bil polonal Groffa Rudolpha tož. ed. od Habſpurga (V, 158) Rúdolf I. hábsburški (1218–91), nem. cesar
Svetokriški
Svetokriški
škofov -a prid. škofov: sagledaio shkoffauo tož. ed. ž Affinio, katera na Altar ſtopi (II, 405) ǀ Krajl vſame shkoffavu tož. ed. s oroshje, inu sheleſen guant (II, 204) → škof
Svetokriški
truga -e ž krsta: po ſmerti is truge rod. ed. je bil gorj vſtal (V, 204) ǀ na mejſti tishlarja je bil ſturil trugo tož. ed. Londrati, kadar je bila umerla (III, 500) ǀ Boshija martra, katera na trugi mest. ed. je stala (I/1, 20) ← stvnem. truha, srvnem. truhe ‛skrinja, krsta’
Število zadetkov: 15
Dostopnost