Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
ceremònivati se -am se nedov. streči si, slaviti se: ka ſze dáte czeremonivati KŠ 1771, 607
Prekmurski
dòli sléjčti ~ -čem dov.
1. odvreči, odstraniti: Szlejcste doli lás KŠ 1754, 58; Sztároga csloveka ſztébe doli ſzlejczi BKM 1789, 237; Gvant doli ſzébe ſzlecsém BKM 1789, 393; pren. Szlejcste doli lás KŠ 1754, 58
2. razorožiti: Doli je ſzlejkao takáj poglavárſztva i obláſzti KŠ 1771, 607
dòli slèjčti se ~ -čem se sleči se: delavci szo sze na pôli zcêla doliszlekli KAJ 1870, 132; odpré ga i doli ſze ſzlicsé i notri idoucsi KŠ 1771, 261
Prekmurski
dotèknoti se -em se dov. dotakniti se: dobro je csloveki nedoteknoti ſze 'zené KŠ 1771, 501; sto sze Krála szmej doteknoti KOJ 1848, 33; csi ſze doteknem gvanta nyegovoga KŠ 1771, 29; te hüdi ſze ga ne dotekne KŠ 1771, 735; ſzami ſze zednim prſztom vaſim ne doteknete 'zmécsave KŠ 1771, 210; ſze je ni te nájménse piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 115; dotekno ſze ga je erkoucſi KŠ 1771, 180; doteknola ſze je rouba gvanta nyegovoga KŠ 1771, 195; kelikokoli ſze ji je doteknolo KŠ 1771, 49; ne dotekni ſze, niti ne koſtaj KŠ 1771, 607; ne dotekniteſzega, dabi ne mrela SM 1747, 5; necsiſztoga ſze ne doteknite SM 1747, 539; naj ſze li skricza gvanta nyegovoga doteknejo SM 1747, 122; ino bi ſze te ſzvéte skrinye nedoſztojno dotekno KM 1796, 60; da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49
dotèknovši se -a se -e se ko se je dotaknil: I doteknovſi ſze vühá nyegovoga KŠ 1771, 248
Prekmurski
gizdàvo prisl. bahaško, ošabno: gizdavo hodécsi zamán nadüti KŠ 1771, 607; jezik gizdavo gucsécsi TA 1848, 9; pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7
Prekmurski
hížni -a -o prid.
1. hišen, nanašajoč se na hišo: nasa vrla hi'zna lasztvica KAJ 1870, 103; prejdgate na hi'znom pokrívi KŠ 1771, 33; hasnovitna hižna stvár AI 1878, 24; vol ino szvinya szo nüclivi hi'zni sztvári AIN 1876, 8; Jeli kâ krotke ali hi'zne sztvaré KAJ 1870, 10; Záto hižne pse ne trbej zaprávlati AI 1878, 8
2. domač, družinski: Kágda Hiſni Goſzpodár ſzvojo Drüſiniczo na Deſzétero more navcsiti TF 1715, 11; ka da bi znao hi'zni goſzpodár vſteroj vöri tát pride KŠ 1771, 213; Nas hi'sni Goſzpodár escse i tou 'selej SIZ 1807, 33; kralice hi'zni sztan na kralszkom imányi bode AI 1875, br. 8; Pitala jo je hi'sna goſzpodaricza KM 1790, 60; tákso deklino stera je lepa, hi'zna, jákosztna AI 1875, br. 2, 7; Na tri ſztáve: Czerkevno, Szveczko i Hi'zno KŠ 1754, 217; ka ſzoudis drügoga hi'zno dr'zincse KŠ 1771, 479; hi'zno blájzensztvo detice povéksalo AI 1875, kaz. br. 7; naſſi roditelje vu Hi'znoj ſztávi KŠ 1754, 31; Obari náſz i zhi'znov dr'zinov na küpe KŠ 1754, 224; Hi'zni Goſzpodárov Sztáva BRM 1823, VIII; Hi'zni goszpodárov KAJ 1848, VIII
3. zakonski, poročen: kak ſze májo vhi'znom rédi bodoucsi oponáſati KŠ 1771, 607; Ka je Hi'zni lüdi cséſzt KŠ 1754, 220
4. v zvezah: hižni gospod gospodar: hi'znigoszpôd AIN 1876, 17; Pesz na hi'znyegagoszpôda hi'zo merka AIN 1876, 32;
hižni zakon zakon, zakonska zveza: VII. Hi'sni zákon KMK 1780, 57; Szédmi: Hi'sni zákon KM 1790, 111; vu jáko ſzmoutnom hi'snom zákoni 'siveo KM 1790, 66;
hižna gospa gospodinja: Háziasszony, hi'znagoszpá AIN 1876, 17;
hižna tivarišica zakonska žena: je nyemi Abrahám z-laſztivne ſzvoje ſztáre domovine hisno tiváriſiczo ſzpravo KM 1796, 19
Prekmurski
ìskanje -a s iskanje: Opomina I. na nebeſzkoga dugoványa iſzkanye KŠ 1771, 607; Opominanye na ovoga pocsinka iſzkanye KŠ 1771, 676; pouleg vſzega toga krivicsnoga blága iſzkanya KM 1790, 70
Prekmurski
kóštati in kóuštati -am nedov. poskusiti, okusiti: da je nej kopüna pecsenoga vtégno kostati KOJ 1848, 91; kaj niſcse oni pozváni lüdi ne koſta vecsérje KŠ 1771, 220; ka tecsáſz nikaj ne koſtamo, dokecs ne bujemo Pavla KŠ 1771, 414; niti ne koſtaj, niti knyemi ne ſzégni KŠ 1771, 607; i gda bi ga koſtao, nej ga je ſteo piti KŠ 1771, 95; pren. Akoie pa bolje meni to telno ſzmert kostati (ſzterpeti) SM 1747, 57; Ali csi ti toga trôsta Düsa z-gvüsnosztjov nekosta KAJ 1848, 144; Ako glih telovno ſzmrt koustamo SŠ 1796, 13; ſteri ne koſtajo ſzmrti, dokecs ne bodo vidli Sziná cslovecsega KŠ 1771, 55; ſzi britko ſzmrt kouſto BKM 1789, 135
Prekmurski
méjšati -am nedov. mešati: od Galileánczov, ſteri krv je pilátus mejſao 'znyihovimi áldovmi KŠ 1771, 215; pren. niti ne mejſamo rejcs Bo'zo KŠ 1771, 534; Ki sze med pleve mejsa, ga szviné pojejo KOJ 1845, 6
méjšavši se -a se -e se vmešavajoč se: Niſcse vám naj ne zadejva mejſavſi ſze vtiſzta, ſtera je nej vido KŠ 1771, 607
Prekmurski
mládm mlaj: Naj váſz tak ſto ne ſzoudi ali vu táli ſzvétka, ali mladá, ali vſzobottáj KŠ 1771, 607; Trombontajte za mladá TA 1848, 67
Prekmurski
nadǘti -a -o prid. nadut, domišljav: gizdavo hodécsi zamán nadüti od pámeti KŠ 1771, 607; i ſzpoznam, nej rejcs ti nadüti, nego moucs KŠ 1771, 497; A nadühte gizdávcze V-szramoto posztávla KAJ 1848
Prekmurski
nasíčanje -a s nasičevanje: nej pa vu kákſem poſtenyej, na naſzicsanye tejla KŠ 1771, 607
Prekmurski
nèmilǜvanje -a s strogost, neprizanesljivost: Kotera iſztina pogléd májo modrouſzti vu vnemilüvanyi tejla KŠ 1771, 607
Prekmurski
ovládati -am dov. premagati, zmagati: i vo je ſou ovladüvajoucsi i ka bi ovládao KŠ 1771, 776; Doszta goszi szvinyô ovláda KAJ 1870, 136
ovladajóuči -a -e zmagujoč, obvladujoč: i kázao je je vu ſzrcsnoſzti ovládajoucsi je ſzám po ſzebi KŠ 1771, 607
Prekmurski
pítvina -e ž pijača: Potus Pitvina KMS 1780, A7b; Pitvina Ital KM 1790, 93a; Vſza ona koteraſzo potreibna, kako tou jeiſztvina ino pitvina TF 1715, 29; jeſzte i kerv moja práva pitvina SM 1747, 24; Králeſztvo Bo'ze je nej jejſtvina i pitvina KŠ 1754, 160; Ár je Králeſztvo Bo'ze nej jejſztvina i pitvina KŠ 1771, 480; Ti ſzi toga 'zitka práva pitvina BKM 1789, 80; pitvine on mi csemérne nedá SM 1747, 75; Káksi haſzek mámo ſzté pitvine KŠ 1754, 206; nám greiſnikom kjeiſztvini ino kpitvini TF 1715, 43; Szpravoje nám krv kpitvini vu vini KŠ 1754, 257; jeiſztvino ino pitvino dáva TF 1715, 21; csi je li na jejſztvino i pitvino vzemes KŠ 1754, 204; I vſzi ſzo edno dühovno pitvino pili KŠ 1771, 508; Boga nam dáva hrano ino pitvino BJ 1886, 8; Kotere recſi ſzo pri Telovnoj jeiſztvini ino pitvini grund TF 1715, 44; Mertücslivo 'zivlejnye vu jejſztvini, pitvini KŠ 1754, 211; Naj váſz tak ſto ne ſzoudi vu jejſtvini i pitvini KŠ 1771, 607; kako tou zjeiſtvinov ino zpitvinov obiuno prigléda TF 1715, 21; ka ſzi ti mené zetov drágov jejſztvinov ino pitvinov napójo KŠ 1754, 237
Prekmurski
poglavárstvo -a s
1. vladarstvo: Poglavárſztvo KM 1790, 8; na ſteroga plécsaj je poglavárſztvo KŠ 1771, 814; ki je gláva vſzega poglavárſztva KŠ 1771, 606; poglavnika bi sze tüdi radiva rêsila od törszkoga poglavársztva AI 1875, kaz. br. 3; Naj znána bode zdaj poglavárſztvi KŠ 1771, 578; gda na nikoj ſzprávi vſze poglavárſztvo KŠ 1771, 522; Doli je ſzlejkao takáj poglavárſztva i obláſzti KŠ 1771, 607
2. oblast: Poglavárſztvo je zapovedalo KM 1790, 56
Prekmurski
pribìti -bìjem dov. pribiti: Na nyegovo z-ednoga falata sztojécse kopito kovács potkôv pribije KAJ 1870, 88; i vö je je vrgao zſzredbine i pribio je je na kris KŠ 1771, 607
Prekmurski
príšestni tudi príšesni -a -o prid.
1. prihodnji: i ſteri je priseſztni vszamogoucsi KŠ 1754, 89; Ta priſeſzna Szoudba SM 1747, 37; proroküvanye od priſeſztnoga hüdoga vrejmena KŠ 1771, 645; Priſeſznoga 'zitka, Ocso vekvecsnoga BKM 1789, 17; i hválimo ſze po vüpanyi od te priſeſzne Dike SM 1747, 18; Kakda náſz je od priseſztne ſzrditoſzti odküpo KŠ 1754, 118; ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; ſtero kdühi i kpriseſztnomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; potrejbno mi je vſzegavejcs priſeſztni ſzvétek v-Jeru'zálemi ſzvetiti KŠ 1771, 399; Du'sna ſzta ſzebé za te priseſztni vekivecsni 'sitek priprávlati SIZ 1807, 10; 'zidoſzka, ſtera ednoga Bogá i priseſztnoga Meſſiáſſa vörje KŠ 1754, 85; ino mené i eto priſeſzno noucs obráni TF 1715, 46; i eto priſeſzno nocs obráni ABC 1725, A5b; priſeſzno noucs naſz obarui SM 1747, 66; Na priſeſztno Szobotto je pa malo nej vſze meſzto vküp prislo KŠ 1771, 384; Gvüsna je ſzmrt, ali prisesztno leto KM 1783, 197; ſzi jo je zaroucso, za ſzvojo priseſztno Zákonſzko Tüvárissiczo SIZ 1807, 4; ſtero ſze imenuje nej ſzamo na etom ſzvejti, nego i priſeſztnom KŠ 1771, 575; Na tébe zanihám sors moj i vprisesztnom vrêmeni KAJ 1848, 29; i od 'zmécse mertükov szpoznávanye v-prisesztnom broji AI 1875, kaz. br. 7; Ki nebi nazáj vzéo vu etom vrejmeni i vu priſeſztnoj vekivecsnoſzti 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 233; vu prisesztnom vrêmeni AIN 1876, 47
2. prihajajoč: glád veliki, ki priſeſztni bode na czejli ſzvejt KŠ 1771, 377
príšestni -a -o sam. prihodnji: gúcsanye od priſeſztnoga KŠ 1771, 751; Vértovje pa sze na prisesztno moro szkrbeti AI 1875, kaz. br. 8; naj vrejdni bodete vujti vſzem etim, ſtera ſzo priseſztna KŠ 1771, 244; Jezus priſeſzna nazvejſzti BKM 1789, 84; Stera ſzo tejnya ti priſeſztni KŠ 1771, 607
Prekmurski
rášenje -a tudi rašenjé -á s rast, napredovanje: opominanye kſztálnoſzti i kráſenyi vu miloſci KŠ 1771, 613; da raſzté i ráſenye pravicze vaſe KŠ 1771, 544; Na raſenyé vlübézni KŠ 1771, 619; i vküp ſzklenyeno raſzté zraſznyem Bo'zim KŠ 1771, 607
Prekmurski
ségnoti -em dov.
1. seči, iztegniti roko: more vu ſzvoja nádra ſzégnoti KŠ 1754, 209; i dönok je k-nyej ſzmeo ſzégnoti KM 1796, 60; Gda vnádra ſzégne KŠ 1754, 213; Njegovo [krtovo] rovanje, štero včási jáko dalek ségne AI 1878, 10; on ſzám nai pervle noter ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; nai vu ſzvoja nádra noter ſzégne SM 1747, 42; naj 1.) vu ſzvoja nádra ſzégne KŠ 1754, 213; v-rouke ſzi naj ſzégneta SIZ 1807, 5; niti knyemi ne ſzégni KŠ 1771, 607; Ka bi za etoga pred nami ſzégnola BKM 1789, 405
2. pri širjenju nahajati se do kod: Ogen je i vu stanico ségno BJ 1886, 9; pren. steroga dühovna szkerb je na nyé szégnila KOJ 1914, 98
3. lotiti se: Pa csi k-deli mogocsno szégnoti AIP 1876, br. 3, 1; i k-káksoj skéri ſzégne KMK 1780, 75; Jo'zef z-novics krepko deli szégno AI 1875, kaz. br. 7
ségnovši -a -e ko je segel: nyim je bán za száblo szégnovsi nazvejszto KOJ 1848, 93; pren. Za pôva cêno sze vzeme od 1867 do 1872 leta szégnovsi vrêmena szrêdnya cêna AI 1875, br. 2, 3; csi mraz na vecs határe szégnovsi, pôv zapravo AIP 1876, br. 7, 1
Prekmurski
sklèp tudi skléjp -a m sklep, gibljiv stik dveh ali več kosti: Szklepi, na steri sze rame, kak na vrtéli obrácsajo KAJ 1848, 34; Ár je Bo'za rejcs i doſzégne notri do razdelejnya i düſe i düha i ſzklejp i mouzg KŠ 1771, 477; I ne dr'zi ſze kglávi, zſtere vſze tejlo po ſzklepaj i vküp zvézanyi ſzlü'zi KŠ 1771, 607
Število zadetkov: 29