Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan
● ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta - 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski
// nav. mn., nizko zob sploh: ima še nekaj majavih, rumenih čekanov; zapri usta in skrij čekane
♦ arheol. orožje v obliki ozke, ukrivljene sekire s koničastim temenom
- 1. predstojnik fakultete: voliti dekana; dekan filozofske fakultete
- 2. predstojnik dekanije: župan in dekan sta bila v mestecu najvažnejši osebi
♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta
- 1. kdor živi na deželi: meščani in deželani
// star. prebivalec dežele 2: ta predpis je veljal za deželane in za tujce - 2. zgod. član deželnih stanov: imeniten kranjski deželan
♦ jur. dvakratni ali dvojni državljan
// pripadnik določene družbenopolitične skupnosti: kaj so menili o tem državljani? / obveščanje državljanov o novih ukrepih občanov
// kot nagovor, v nekaterih državah pokažite dokumente, državljan
- 1. kdor ima debelo, veliko glavo: tisti glavan ga je pretepel
- 2. svojeglav, trmast človek: ne bo odnehal, prevelik glavan je
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »