Zadetki iskanja
Prekmurski
tö̀ren tudi tǜren -rna tudi tö̀rem tudi tǜrem -rma m stolp, zvonik: na ſtere je ſzpadno türen vu Siloi KŠ 1771, 215; liki bábelszki türen sze je nej mogo zvrsiti KOJ 1833, IX; Viszni törem i znamênye kri'za Ká'ze KAJ 1870, 59; I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9; Od Babilonſzkoga türma KM 1796, 13; vu Bábelszkoga türna zidanyi KOJ 1833, IX; szvoje mláde z-ednoga türna neszé KOJ 1848, 4; i poczimprao je tören KŠ 1771, 70; cérkev várasa, stera je tak visziki törem mêla KAJ 1870, 116; Zvékšine se i vöra vu türmi nahája BJ 1886, 20; Sion precstite türme nyegove TA 1848, 39; pren. Oh Maria! türen Nebeszki KM 1783, 236
Prekmurski
tr̀žec -žca m trgovec: Kereskedö, tr'zec AIN 1876, 41; Csi ſzi tr'secz KM 1783, 148; Tákſa je, liki tr'zcza ládja KŠ 1771, 817; Pá je priſzpodobno králeſztvo nebeſzko k Csloveki tr'zczi KŠ 1771, 46; pod vodsztvom Szamo-a, ednoga gorutánszkoga ter'sca KOJ (1914), 96; i tr'zczi zemelſzki ſzo ’nyé náſzloboſzti zmo'znoſzti obogatili KŠ 1771, 798; Kama ſzo pelali Jó'sefa ti tr'sczi KM 1796, 25; moskim bi sze dosztájalo vszigdár vu szüknyenom gvanti v-Cérkev priti, trsczom pa, gda kaj ocsivesztno odávajo KOJ 1845, 44; i tr'sczom je nej bráno vu Vogerszkom sze naszeliti KOJ 1848, 10; Küpcze i trzcze zCzérkvi vö zgoni KŠ 1771, 67
Pleteršnik
v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
Pleteršnik
vę́rovati, vę́rujem, vb. impf. glauben; v. v Boga, an Gott glauben; vse v., kar cerkev uči; — auf etwas halten: samo v vino veruje, BlKr.-M.
Svetokriški
veža -e ž božja veža cerkev, svetišče: she shonamo pak te boshje veshie rod. ed. ǀ Kadar bi Diogenes danashni dan v'to Boshjo vesho tož. ed. prishal is suojo laterno ǀ ſte v' to Boshio vesho tož. ed. prishli Boshjo beſſedo poshlushat ǀ de bi v' to Boshjo veshio tož. ed. prishli gledat ǀ jeſt sdaj ſim v' tej Boshj Veshi mest. ed. na Pridiſhnizi ǀ cillu v' Tempelni, v' veshi mest. ed. Boshy ſe pohujshaine daia ǀ vejm, de v'tej Boshij veshiſe mest. ed.+ ne naideio takorshne shene ǀ zhasti, inu lepu zerai Altarje, inu veshe tož. mn. Boshje ǀ ſte morebiti s' vekshi andohtio boshje veshe tož. mn. zhaſtili
Pleteršnik
Prekmurski
vkǜpdàti -dènem dov.
1. zbrati: V dobroj letini Bratovcsina nekaj száma vküpdá KOJ 1845, 95
2. poročiti: szo tákso deklino steli z-menom vküpdati AI 1875, br. 2, 7
vkǜpdáni -a -o zbran: szo z vküpdánimi pejnezi to cérkev dozvrsili KOJ (1914), 111
1. zbrati: V dobroj letini Bratovcsina nekaj száma vküpdá KOJ 1845, 95
2. poročiti: szo tákso deklino steli z-menom vküpdati AI 1875, br. 2, 7
vkǜpdáni -a -o zbran: szo z vküpdánimi pejnezi to cérkev dozvrsili KOJ (1914), 111
Prekmurski
vojsküvàti se -ǘjem se nedov. vojskovati se, bojevati se: Ova geto ſze more vojſzküvati prouti vrági KŠ 1754, 130; Prouti Tiruſi i Sidoni ſze ſzcsé vojſzküvati KŠ 1771, 378; Kolman je stimao, kâ sze 'znyim vu tom niscse nemore vojszküvati KAJ 1870, 82; Za náſz ſze voiſzküie kral vſzei SM 1747, 79; Sto ſze vojſzküje na laſztivnoj ſzvojoj plácsi gda ſté KŠ 1771, 506; ſze Prouti vrági vojſzküjemo BKM 1789, 6; Za té ſze vojſzküjejo BKM 1789, 106; Vojszküj ſze ſzám ti za tvojo decſiczo BKM 1789, 330; Herodes, ka bi ſze vojſzküvao ſz-Tirusánczami KŠ 1771, 380; ſzlugi moji bi ſze vojſzküvali KŠ 1771, 327; pren. Dáj mi mouce Gyedrno ſze vojſzküvati BKM 1789, 398; gda ſze Vojszküjem BKM 1789, 420; Bojdi kre méne, gda ſze Vojſzküjem SŠ 1796, 10; dönok ſze pouleg tejla ne vojſzküjemo KŠ 1771, 545; naj ſze vojſzküjete za ednouk dáno voro KŠ 1771, 758; od telovni 'zél ſtere ſze vojſzküjejo prouti vöri KŠ 1771, 706; Gda ſze vojſzküvao bom z-ſzmrtjom SŠ 1796, 162
vojsküvajóuči -a -e vojskujoč se: Kakda ſze escse zové ta Vojſzküvajoucsa KŠ 1754, 130; i Archippi znami vojſzküvajoucsemi KŠ 1771, 665; pren. Na vojſzküvajoucso (cerkev) KŠ 1754, 130
vojsküvajóuči -a -e vojskujoč se: Kakda ſze escse zové ta Vojſzküvajoucsa KŠ 1754, 130; i Archippi znami vojſzküvajoucsemi KŠ 1771, 665; pren. Na vojſzküvajoucso (cerkev) KŠ 1754, 130
Prekmurski
vö̀sporòbiti -im dov. izropati: Napoleon pa veli váras vöszporobiti KOJ 1848, 120; Szkouz Tissino potüvajoucsi szo cérkev vöszporobili KOJ (1914), 108
Prekmurski
vö̀spràviti -správim dov.
1. urediti, doseči: ka je on nyemi rejszan pomágao vöszpraviti, naj ga prevecs neoklesztijo KOJ 1848, 58; ka nyim poglavárje od törka vöszprávijo AIP 1876, br. 2, 6; je nyima kat. Cérkev prejkdao ino vöszpravo, da sze je odpovedalo KOJ (1914), 113
2. odpraviti, iztrebiti: Da vſzáke krive návuke zmed náſz vö ſzprávis BKM 1789, 347
1. urediti, doseči: ka je on nyemi rejszan pomágao vöszpraviti, naj ga prevecs neoklesztijo KOJ 1848, 58; ka nyim poglavárje od törka vöszprávijo AIP 1876, br. 2, 6; je nyima kat. Cérkev prejkdao ino vöszpravo, da sze je odpovedalo KOJ (1914), 113
2. odpraviti, iztrebiti: Da vſzáke krive návuke zmed náſz vö ſzprávis BKM 1789, 347
Pleteršnik
vpéljati, -pę́ljem, -áti, -ȃm, vb. pf. einführen; v. v urad, in ein Amt einführen, installieren, Cig., Jan.; — v. šego; — v. otročnico, porodnico (v cerkev), die Wöchnerin einsegnen.
Pleteršnik
vrȃska, f. die Runzel der Haut, Meg.-Mik., Guts.-Cig., Mur., Jan., Fr.-C.; — (pren.) cerkev nema madežev ali vrask, Dalm.; — die Ritze, der Riss, Fr.-C.; — die Narbe, C.
Prekmurski
Pleteršnik
Prekmurski
zdájni -a -o tudi zdájnji -a -e prid. sedanji, zdajšnji: Veliko jih je v-zdájno Valakio odislo KOJ 1848, 7; Maria bila ino szi zdájnye meszto za cérkev zvolila KOJ (1914), 110; Hunovje sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; da je mladini v-zdajnyih csaszaj tudi sola potrejbna KOJ 1845, 7
Prekmurski
zdržávati -am nedov.
1. ohranjati: je trbej vſzrczi zdr'závati KŠ 1754; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; Dokecs nam 'zitek zdr'záva BRM 1823, 26; Zitka vernoſzt zdr'závamo BRM 1823, 3; I zvejzde Zdr'závajo poti ſzvoje BKM 1789, 5; I zdr'závajte vu ſzrdczi, Ka vam veli ta Bo'za rêcs BRM 1823, 43; Csi bos nas grejh zdr'závao KŠ 1754, 68
2. izpolnjevati: Vcſite je zdr'závati vſza, ſtera ſzam vám zapovedao KŠ 1754, 131; ſterakoli bodo vám pravili zdr'závati KŠ 1771, 75; mam vervati, Zapoved zdr'závati BRM 1823, 7; cslovek ne more zapouvedi zdr'sávati KOJ 1845, 77; Ár csi gli pravdo zvuna zdelom zdr'závas KŠ 1771, 437; I, ki zdr'záva zapouvidi nyegove KŠ 1771, 731; cſi nyegove zapouvidi zdr'závamo KŠ 1754, 84; csi zapouvidi nyegove zdr'závamo KŠ 1771, 727; i zdr'závate tadánke lüdi prajoucsi maſzline KŠ 1771, 123; i moje ſzoudbe zdr'závate KŠ 1754, 96; ſteri té zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; Zapoved nyega zdr'závaj BRM 1823, 3; i ſzoudbe moje zdr'závajte KŠ 1754, 70; zapouvidi moje zdr'závajte KŠ 1771, 314; naj zdr'závajo Moj'zeſovo právdo KŠ 1771, 388; csi bode ſto rejcs mojo zdr'závao KŠ 1771, 295
3. vsebovati: kotera deſzét Boſi zapoveidi vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ſtera dvouje dugovány vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 198; Ka vu ſzebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; Táksa jesztvina, stera malo zdr'záva z-toga, ka je potrebno AIP 1876, br. 3, 6; Káksi návuk zdr'závajo knige KŠ 1754, 5; knig, stere toti vu szebi zdr'sávajo summo Vere KOJ 1833, XV; Ete knige vſze vu ſzebi zdr'závajo, ka je nám na zvelicsanye potrejbno KŠ 1754, 3
4. zadrževati: i zdr'závali ſzo ga, da bi ne odhájao od nyih KŠ 1771, 178; naj zdr'záva jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1771, 709; I zdaj, ka ga zdr'záva, znáte KŠ 1771, 628
5. varovati: Daj, da tvoje trplenye i mené od zla zdr'záva KAJ 1848, 101; Ár ſze je Herodes bojao Ivana i zdr'závao ga je KŠ 1771, 119
6. reševati: vö ſzo ga sli zdr'závat KŠ 1771, 110; jeli ga pride Eliás zdr'závat KŠ 1771, 96
zdržávati se tudi zderžávati se -am se
1. vzdrževati se: Od zadomescsávanya ſze zdr'závati KŠ 1754, 170; Od manye lagove rejcsi ſze zdr'sávati SŠ 1796, 92; ki ſze bori, od vſzega ſze zdr'záva KŠ 1771, 507; záto vendar sze mládi Milan zdr'záva med bojnike idti AIP 1876, br. 8, 7; naj ſze zdr'závajo od oſzkrunyenyá bolvanov KŠ 1771, 389; Naj ſze zadr'závate od bolvanom polo'zenoga KŠ 1771, 39; ino ſze od nike jejſztvine zdr'sávaj KM 1790, 111; zdr'závajte ſze od práznoſzti KŠ 1754, 70
2. zadrževati se, živeti kje: Zdr'záva se v severnom morji AI 1878, 22; Opice se v velki logáj zdr'žávajo AI 1878, 7
3. obhajati, opravljati: Cérkev .. Vu nyój se boža slüžba zderžáva BJ 1886, 20
4. biti vsebovan: kotera ſze vBosjoj ſzvétoi zapoveidi zderſáva TF 1715, 31; drüga zapovid, vu etoj rejcsi ſze zdr'záva KŠ 1771, 478; naj ta hüda od náſz odvrné, ſtera ſze veti ſeden prosnyaj zdr'závajo KŠ 1754, 155; Gde ſze zdr'sávajo ona náj bole, ſtera vörvati more KMK 1780, 6
5. hraniti se, biti: Ka je pa tiſzto za rejcs vſteroj ſze ta voda zdr'záva KŠ 1754, 187
zdržavajóuči -a -e
1. ohranjajoč: Ár Farizeuske ne jejjo, zdr'závajoucsi tadánke ti ſztariſſi KŠ 1771, 122; tim zdr'závajoucsim závezek nyegov TA 1848, 19; angyele, zdr'závajoucse ſtiri vötre te zemlé KŠ 1771, 778
2. izpolnjujoč: naj zdr'sávajoucſi tvoje zapouvidi vidi KM 1783, 127; ſzam ſzprorokmi bratmi tvojimi i zdr'závajoucsimi ricsi knig eti KŠ 1771, 808
zdržávani -a -o zadržan: Ocsi nyidva ſzo pa zdr'závane bilé KŠ 1771, 255
1. ohranjati: je trbej vſzrczi zdr'závati KŠ 1754; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; Dokecs nam 'zitek zdr'záva BRM 1823, 26; Zitka vernoſzt zdr'závamo BRM 1823, 3; I zvejzde Zdr'závajo poti ſzvoje BKM 1789, 5; I zdr'závajte vu ſzrdczi, Ka vam veli ta Bo'za rêcs BRM 1823, 43; Csi bos nas grejh zdr'závao KŠ 1754, 68
2. izpolnjevati: Vcſite je zdr'závati vſza, ſtera ſzam vám zapovedao KŠ 1754, 131; ſterakoli bodo vám pravili zdr'závati KŠ 1771, 75; mam vervati, Zapoved zdr'závati BRM 1823, 7; cslovek ne more zapouvedi zdr'sávati KOJ 1845, 77; Ár csi gli pravdo zvuna zdelom zdr'závas KŠ 1771, 437; I, ki zdr'záva zapouvidi nyegove KŠ 1771, 731; cſi nyegove zapouvidi zdr'závamo KŠ 1754, 84; csi zapouvidi nyegove zdr'závamo KŠ 1771, 727; i zdr'závate tadánke lüdi prajoucsi maſzline KŠ 1771, 123; i moje ſzoudbe zdr'závate KŠ 1754, 96; ſteri té zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; Zapoved nyega zdr'závaj BRM 1823, 3; i ſzoudbe moje zdr'závajte KŠ 1754, 70; zapouvidi moje zdr'závajte KŠ 1771, 314; naj zdr'závajo Moj'zeſovo právdo KŠ 1771, 388; csi bode ſto rejcs mojo zdr'závao KŠ 1771, 295
3. vsebovati: kotera deſzét Boſi zapoveidi vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ſtera dvouje dugovány vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 198; Ka vu ſzebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; Táksa jesztvina, stera malo zdr'záva z-toga, ka je potrebno AIP 1876, br. 3, 6; Káksi návuk zdr'závajo knige KŠ 1754, 5; knig, stere toti vu szebi zdr'sávajo summo Vere KOJ 1833, XV; Ete knige vſze vu ſzebi zdr'závajo, ka je nám na zvelicsanye potrejbno KŠ 1754, 3
4. zadrževati: i zdr'závali ſzo ga, da bi ne odhájao od nyih KŠ 1771, 178; naj zdr'záva jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1771, 709; I zdaj, ka ga zdr'záva, znáte KŠ 1771, 628
5. varovati: Daj, da tvoje trplenye i mené od zla zdr'záva KAJ 1848, 101; Ár ſze je Herodes bojao Ivana i zdr'závao ga je KŠ 1771, 119
6. reševati: vö ſzo ga sli zdr'závat KŠ 1771, 110; jeli ga pride Eliás zdr'závat KŠ 1771, 96
zdržávati se tudi zderžávati se -am se
1. vzdrževati se: Od zadomescsávanya ſze zdr'závati KŠ 1754, 170; Od manye lagove rejcsi ſze zdr'sávati SŠ 1796, 92; ki ſze bori, od vſzega ſze zdr'záva KŠ 1771, 507; záto vendar sze mládi Milan zdr'záva med bojnike idti AIP 1876, br. 8, 7; naj ſze zdr'závajo od oſzkrunyenyá bolvanov KŠ 1771, 389; Naj ſze zadr'závate od bolvanom polo'zenoga KŠ 1771, 39; ino ſze od nike jejſztvine zdr'sávaj KM 1790, 111; zdr'závajte ſze od práznoſzti KŠ 1754, 70
2. zadrževati se, živeti kje: Zdr'záva se v severnom morji AI 1878, 22; Opice se v velki logáj zdr'žávajo AI 1878, 7
3. obhajati, opravljati: Cérkev .. Vu nyój se boža slüžba zderžáva BJ 1886, 20
4. biti vsebovan: kotera ſze vBosjoj ſzvétoi zapoveidi zderſáva TF 1715, 31; drüga zapovid, vu etoj rejcsi ſze zdr'záva KŠ 1771, 478; naj ta hüda od náſz odvrné, ſtera ſze veti ſeden prosnyaj zdr'závajo KŠ 1754, 155; Gde ſze zdr'sávajo ona náj bole, ſtera vörvati more KMK 1780, 6
5. hraniti se, biti: Ka je pa tiſzto za rejcs vſteroj ſze ta voda zdr'záva KŠ 1754, 187
zdržavajóuči -a -e
1. ohranjajoč: Ár Farizeuske ne jejjo, zdr'závajoucsi tadánke ti ſztariſſi KŠ 1771, 122; tim zdr'závajoucsim závezek nyegov TA 1848, 19; angyele, zdr'závajoucse ſtiri vötre te zemlé KŠ 1771, 778
2. izpolnjujoč: naj zdr'sávajoucſi tvoje zapouvidi vidi KM 1783, 127; ſzam ſzprorokmi bratmi tvojimi i zdr'závajoucsimi ricsi knig eti KŠ 1771, 808
zdržávani -a -o zadržan: Ocsi nyidva ſzo pa zdr'závane bilé KŠ 1771, 255
Prekmurski
zdǘvsti -vém dov. izdolbsti: kelihe (peháre) szo na sztene szvojih cérkev dáli málati ali zdüvszti KOJ (1914), 138
Pleteršnik
zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.-C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.
Prekmurski
Pleteršnik
zídati, -am, vb. impf. ein Mauerwerk aufführen, mauern, bauen; cerkev, hišo z.; zidan, gemauert; zidana hiša, zidan most; zlate gradove z. si v oblake, Luftschlösser bauen, Cig., Preš.; — piskre zidati, Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.-Jurč., Polj.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 142
Dostopnost