Zadetki iskanja
♦ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
- andánte -a m stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru
denarna enota Tajske: tajski baht; Turistično mikavnost Tajske je okrepila še devalvacija bahta E ← taj. baht, prvotno 'utežna enota 15,16 g'
- 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju
// ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven - 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
- a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
- b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
- c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
- č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
- d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
- e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
- f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
- g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
- h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
- 3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
- bóže ekspr.: bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili; prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.
1. feferonu podobna sorta paprike ali njeni drobni koničasti pekoči plodovi: pridelovati čili; svež čili; V posodi segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo, ingver in čili
2. začimba iz zmletih posušenih plodov te rastline: ščepec čilija; Potrebujemo pol litra tekočega jogurta, kavno žličko čilija v prahu, po dve žlici sesekljanega svežega peteršilja in bazilike, 100 g nepraženih bučnih semen, sol, poper E ← agl. chili ← špan. chile ← indijan. (nahuatl) chilli
1. snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; elektroencefalografija: Možgansko smrt (iz katere ni vrnitve, čeprav so drugi organi še vitalni) je mogoče ugotoviti s pomočjo preiskave EEG in nuklearne medicine
2. naprava za snemanje razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalografSSKJ: Psiholog in njegovi sodelavci so poskusnim osebam, ki so bile priključene na EEG, kazali čustveno nabite prizore in obraze
3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalogramSSKJ: Iz elektroencefalograma (EEG) zdravnik razbere, kateri deli možganov so v določenem trenutku aktivni E ← agl. EEG, kratica za e(lectro)e(ncephalo)g(raphy) 'elektroencefalografija'
1. snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici prek elektrod na različnih delih telesa; elektrokardiografija: naprava za EKG; Ko opravite EKG in zdravnik ugotovi, da je ta normalen, obsežne dodatne preiskave navadno niso potrebne
2. naprava za snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiografSSKJ: Denar bo bolnišnica porabila za nakup EKG za otroke in mladostnike, saj želijo bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok smrti pri odraslih, preprečevati že v zgodnji mladosti
3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiogramSSKJ: Zdravniki so jo pregledali, posneli EKG in vzeli kri E kratica za (↑)e(léktro)k(ardio)g(rám)
- 1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g: funt zlata
// nekdaj utežna enota, približno pol kg: funt mesa je bil po grošu - 2. denarna enota Velike Britanije in nekaterih drugih držav: cena v funtih
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g
♦ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi
- g neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g
♦ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani
● ekspr. do grama se vse ujema popolnoma, natančno; ekspr. zdaj ne utegnemo tehtati krivde na grame natančno presojati
1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: kupiti nov GSM; poklicati po GSM-u; Predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM, in ker jim ga ni takoj dal, so si ga vzeli sami
2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je digitalni sistem, ki ga je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah E ← agl. GSM, kratica za g(lobal) s(ystem for) m(obile communications) 'svetovni sistem mobilnih komunikacij'
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, gensko spremenjeni organizem: vsebovati GSO; register GSO; gojenje GSO; Delo z GSO v laboratorijih poteka po pravilih dobre laboratorijske prakse z upoštevanjem mednarodnih varnostnih pravil E kratica za g(ensko) s(premenjeni) o(rganizem)
// Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero
// ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša)
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog
- 1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi - 2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k utrditvi samoupravljanja; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji
- 3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom
- 4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples
// za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu? - 5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu
- 6. redko za izražanje bližine časovni meji; proti: napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu
● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič
- 1. utežna mera za drage kamne, 0,2 g: najdeni diamant je tehtal dvaindvajset karatov / cena za karat smaragda
- 2. enota za merjenje čistote žlahtnih kovin: čisto zlato ima štiriindvajset karatov
- 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ
// takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem - 2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv
- 3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz
// ključi za matice - 4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ
// ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema - 5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku
● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno
♦ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; muz. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »