Zadetki iskanja
Svetokriški
pajčevina -e ž pajčevina: Job pergliha nash leben eni pajzhouni daj. ed., katera ſe hitru preterga ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, paizhauni daj. ed. (V, 104)
Vorenc
peklenski prid., F7, Charon, Paklenṡki zholnár, ali brodnyk; cocytus, tá tekozha pakle[n]ṡka voda. Job:21; dirae, -arum, prekletve, ali ene norre paklenṡke ṡhene; erebus, -a, -um, paklenṡki; gehena, paklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti; infernae umbrae, paklenṡki duhovi; orcus, -ci, pakal, ali paklenṡka temnúſt
Vorenc
peniti se nedov, F3, expumare, ſe peiniti, peine dajati, tudi ſpeiniti, peine prózh vrézhi; exspumare, et expumare, ſe peiniti; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16
Celotno geslo
Frazemi
pepél Frazemi s sestavino pepél:
bíti pod pepélom, dvígniti se kàkor féniks iz pepéla, dvígniti se kot féniks iz pepéla, dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla, posípanje s pepélom, posípati se s pepélom, posípati si glávo s pepélom, posúti se s pepélom, potrésti si glávo s pepélom, razpihati kàj pod pepélom, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, tléti pod pepélom, vstáti kot féniks iz pepéla, vstáti kot ptič féniks iz pepéla
bíti pod pepélom, dvígniti se kàkor féniks iz pepéla, dvígniti se kot féniks iz pepéla, dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla, posípanje s pepélom, posípati se s pepélom, posípati si glávo s pepélom, posúti se s pepélom, potrésti si glávo s pepélom, razpihati kàj pod pepélom, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, tléti pod pepélom, vstáti kot féniks iz pepéla, vstáti kot ptič féniks iz pepéla
Vorenc
Vorenc
počivati nedov., F14, accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti, pozhivati; chroniſsare, djanîa piſſati: tudi pozhivati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; cubare, leṡhati, ſpati, pozhivati; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24; pausare, poſtati, pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati; quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti; recubare, leṡhati, pozhivati; recumbere in herba, na travi leṡhati, ali pozhivati; requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti
Vorenc
poldne s, F2, auster, júg, dulanî veter, od puldne; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24
Vorenc
posahniti dov., F4, areo, -re, aresco, -ere, ſuhú biti, uveniti, poſahniti; exarefieri, poſahniti, ſe vſuſhiti; perarescere, poſahniti, ṡlu poſuſhiti, uveniti; vacuefieri, pro exicari, poſahniti. Job:14.v.11
Svetokriški
potrpežljiv -a prid. vztrajen, potrpežljiv: Lazarus je bil poterpeshliu im. ed. m ǀ velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi im. ed. m dol. Iob ǀ Ta poterpeshliui im. ed. m dol. Job je gouril ǀ poterpeshliva im. ed. ž je bila Ruth ǀ skuſi uſta tiga poterpeshliviga rod. ed. m Joba je takorshnem shugal ǀ kadar en Guspud bi imel eniga hlapza ali deklo, inu de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva im. dv. m ǀ je vuzhil ludy, de bi imeli poterpeshlivi im. mn. m biti ǀ bodite li poterpeshlive im. mn. ž v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni ǀ shpegu teh poterpeshlivih rod. mn. ǀ v' mej poterpeshlivimy or. mn. ta ner poterpeshlivishi primer.> Job je bil poterpeshlivishi im. ed. m presež.> v' mej poterpeshlivimy ta ner poterpeshlivishi im. ed. m
Svetokriški
pravično prisl. pravično: G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ kar ſe je njemu pravizhnu sdelu je potpiſsal ǀ pravjzhnu, inu andohtliu sazhne shiveti ǀ Ti bi mogal prauizhnu myr timu greshnimu zhloveku odpovedat ǀ de bi brumnu, inu pravizhinu shiveli ǀ glaſs tega reshaleniga, inu pravizknu Serditiga Boga primer.> Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim pomagat ǀ sdai pravizhnishi ſe samorio toshit, kakor nekadaj ſe je toshil ta reuni Job zhes ſvoje priatele
Svetokriški
pregovoriti -im dov. 1. pregovoriti: nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit nedol. ǀ Vna Dekelza ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit nedol. ǀ Ieroboama pregovorij 3. ed. de na mejſti praviga Boga ſapovej hudizha molit ǀ Sa tiga volo nas ble pregovorj 3. ed., inu omezhi volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe, reve inu bolesni ta poterpeshlivi Job, kakor vſa modruſt Salamonava ǀ Gdu je bil Auguſtina pregovuril del. ed. m, de ſvojo Minichearsko kezerio je bil ſapuſtil ǀ s'leto oblubo bi vezh ludij pregouoril del. ed. m ǀ Judouska Gospoda je bila pregovorila del. ed. ž ta gmain folk, de ima Barabba reshit ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi ſo bily to Firshtinio pregovorili del. mn. m, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil ǀ De bi one Agatho pregovorile del. mn. ž, inu sapelale 2. spregovoriti: bo s'mano aifral, de nebom ſmela s'zhlovekam pregovorit nedol. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish, de shnym pregovorish 2. ed., de ga posdravish, inu lepu pogledash ǀ s' tvoim blishnim tulikajn zhaſſa nej ſi pregovuril del. ed. m, ga nej ſi posdravil kadar ſi ga ſrezhal
Svetokriški
premišljajoč delež. premišljujoč: K'poterdejnu tiga shlushi tu Kar samerKaio neKateri S. Vuzheniki, premishleozh taiste beſsede S. piſsma ǀ poterpeshlivi Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga terpleina, kateru Bug je bil njemu poslal, premishleozh; de tu kratku terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu tu vezhnu nebesku veſſelje na vnem ſvejti ǀ S. Evangeli, de bi nas opominal zhaſtiti, inu moliti ta S. S. Sacrament, kateriga skriunoſt, inu urednoſt premisleozh S. Bernardus je bil saupyl ǀ ſe troshtam, de leto premiſleozh nyh shiveinie bodo pobulshali ǀ Oh kaj s'en ſtrah, kaj s'ena britkost bo takrat te greshne obshla! kateru premiſhleozh je djal S. Bernardus ǀ premishleoz to posledno uro Svetniki ſe ſo potili
Prekmurski
prepèkati se -am se nedov. peči se, biti v vročini: Merkaj, ka ſze ne bo's nigda prepekao v-pékli KM 1783, 212; neznas li kak ſze je prepekao Job Patriárka KM 1783, 205
Svetokriški
pretrgati -am dov. 1. pretrgati, strgati: Ah pretergaj vel. 2. ed. lete shtrike ǀ Gdu je bil pretargal del. ed. m te mozhne, inu debele ketne 2. utrgati se: en dan ſe bodo oblaki pretargali del. mn. m, inu vſe potopili 3. prekiniti se: de Muſica ſe nepretarga +3. ed., inu ne ſmejsha pretrgati se pretrgati se, strgati se: Job pergliha nash leben eni pajzhouni, katera ſe hitru preterga 3. ed. ǀ Struna na Zitrah lepu danas poje, polè ſe pretarga 3. ed., jutre nebo vezh pejla
Vorenc
prsketati nedov., infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzi ṡhalovati. Job:16
Svetokriški
resnično prisl. 1. res: Vſe letu je resnizhnu, ali vender meni ble dopade Pſalmiſt, kateri pravi ǀ gvishnu, inu reſnizhnu de takuſhni nebodo polonani ǀ samerka Prerok de je reſnizhnu kar je G. Bug od taiſtih govuril ǀ tu je riſnizhnu kar jest danaſs oſnanem ǀ Ah gvishnu, inu riſnizhnus je, de 2. resnično, dejansko: v'tem s. vbloti ſe najde resnizhnu ſyn Boshy s'ſvojo Boshjo, inu zhlovesko naturo ǀ Reſnizhnu vam poveim, de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli 3. pravilno: reſnizhnu djal S. Leo Papesh ǀ Sa tiga volo resnizhnu je djal Hippocrates ǀ riſnizhnu je djal Tertullianus ǀ Kakor risnizhnu govory S. Hieronimus 4. z vso pravico: reſnizhnu ſe more Chriſtus toshit kakor nekadai ſe je toshil Job zhes ſvoje domazhe ǀ leta Sveta Zerku, resnizhnu ſe more hualit, inu shtimati ǀ Caſſiadorus je djal, de resnizhnu ſe more ta ſvejt, moriu perglihat ǀ de bi v'taisti pusledni uri riſnizhnu mogal rezhi s'S. Paulam 5. pošteno: imamo modruſt poſvejtno ſanizhovati, pravizhnu, resnizhnu andlat, inu shivit primer.> En Katolish Karshanski Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal, kakor Salamon ǀ S. Peter bi nebil mogal resnizhnishi odgovorit ǀ she resnizhniski je govuril uni, kateri je djal ǀ Eua bi bila riſnizhnizhniſhi rekla, de ona je shla hudizha motit
Svetokriški
Salomonov -a prid. Salomonov: ſi taushenkrat shlahniſhi, kakor Salamonau im. ed. m Tron ǀ nas ble pregovorj, inu omezhi volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe, reve inu bolesni ta poterpeshlivi Job, kakor vſa modruſt Salamonava im. ed. ž ǀ dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu im. ed. s ǀ Kadar en ſvetau oblak je bil napolnil Tempel Salamonau tož. ed. m ǀ je vidil taisti zhastiti Tempel s'sijdan veliKu lepshi Kakor ſalamonau tož. ed. m ǀ kaj s'ene shtrajfinge bi bil uredn taiſti, kateri bi bil uni zhudnu lepi inu shlahtni Tempel Salomonau tož. ed. m poshgal ǀ kadar Salamonovo tož. ed. ž modruſt doſezhi bi bila mogla ǀ koku bi bil on mogal potalashit tu reshalenu ſerze Salamonavu tož. ed. s ǀ katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi im. mn. m shazi ǀ poterdene oſtaneo beſſede Salamonave im. mn. ž ǀ Taku resklada lete beſſede Salamonave tož. mn. ž ta Vuzheni Albertus ǀ kar ſtoy sapiſſanu v' bukvah Salamonavih mest. mn. Prigvuorah → Salomon
Vorenc
sedem štev., F11, drachma, vel dragna, -ae, ſedem kraizerjou, en quintelz, en danar take fele; hepteris, -ris, ena barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani; hyades, vel hylades, septem stelae. Job.9.v.9. te ſedim vkupai ṡvéṡde; planeta, -ae, ena ṡveṡda is teh ſedem planèt; VII. sedem; septem, ſedem; septemplex, v'ſedem guby. Eccl:20.v.14; septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou eden; septemviratus, -us, tá obláſt teh ſedem Curfirṡhtou; septennis, -ne, ſedem leit ſtar; septunx, -cis, ſedem deilou
Vorenc
srce s, F60, aequanimiter, poterpeẛhlivu, s'krotkim ſerzom, volnu; animum resumere, ẛupèt ſerzè ſi vsèti; apprehendo, -ere, popadati, popaſti, ẛapopaſti, ẛadéti, neſrèzha me je ẛadela, k'ſerzi ſi gnati; concors, ẛloṡhén, enake miſli, enakiga ſerzá; cor, ſerzè; imprimere in cor, v'ſarzè vkreniti; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16; intimè, is grúnt tega ſerzá; jacens animus, zaglivu ſarzè; metu agitati, ſerzè ym je bilú vpadlu od ſtraha; palpitatio cordis, ſarzá trepetanîe; unicè, ṡlaſti, prou is ſarza. v:g: unicè amat, prou is ſarza lubi
Vorenc
škripati nedov., F10, crepare, pokati, ṡhkripati, ṡhkerniti, zerkniti, poginiti, reſpozhiti; denticulare, s'ṡobmy ṡhkripati; frendere dentibus, s'ṡobmy ṡhkripati; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16; infrendere, ṡhkripati, ṡaṡhkripati: ut dentibus infrendere, s'ṡobmy ṡhkripati; interstrepere, v'mei timi drugimi ſhuméti, ṡhkripati, ravſhlati, ropotati; ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati; strepere, strepitare, ṡhkripati, ſhuméti, brenzhati, ropotati, ravſhlati; stridere, ṡhkripati
Število zadetkov: 49
Dostopnost