Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
álias člen. (ȃ)
knjiž. drugače povedano, z drugim imenom, po domače: zraven je bil Janez Kotar, alias Maček
SSKJ²
domàč -áča -e prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na dom 1:
a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
// ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
// ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
● ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
♦ ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
    domáče prisl.:
    prav domače se je vedla; po domače povedati preprosto, ne zapleteno; v domačem jeziku; biti po domače sprejet / Janez Kotar, po domače Maček
    ●     ekspr. tista proslava je bila – po domače rečeno – krokarija povedano brez olepšavanja; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti
    domáči -a -e sam.:
    vsi domači so mu pomrli člani družine; prinesi merico domačega! doma pridelanega vina; pog. navija za domače domače tekmovalce
SSKJ²
kótar -ja m (ọ̑)
nar. preužitkar: čeprav je kotar, rad daje za pijačo

Slovenski pravopis

Pravopis
álias [ija] nač. prisl. (ȃ) izobr. drugače, sicer, z drugim imenom: Janez Kotar, ~ Maček
Pravopis
Gôrski kótar -ega -ja m, druga enota z -em zem. i. (ó ọ̑) |hrvaška pokrajina|: v ~em ~u
gorskokótarski -a -o (ọ̑)
Pravopis
kótar -ja m s -em člov. (ọ̑) star. preužitkar
kótarica -e ž, člov. (ọ̑) star. preužitkarica
kótarjev -a -o (ọ̑) star.
kótaričin -a -o (ọ̑) star.
Pravopis
Kótar -ja m s -em oseb. i., psp (ọ̑)
Kótarica -e ž, oseb. i. (ọ̑) ljud.
Kótarjev -a -o (ọ̑)
Kótaričin -a -o (ọ̑)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
álias nač. prisl.
pred drugonavedenim osebnim imenom, knj.izroč. izraža, da se za imenovano osebo navaja drugotno, variantno poimenovanje
SINONIMI:
z drugim imenom
GLEJ ŠE SINONIM: po domače
Celotno geslo Sinonimni
kótar -ja m
GLEJ SINONIM: preužitkar

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
kápa Frazemi s sestavino kápa:
iméti ga pod kápo, kápo dòl
Celotno geslo Frazemi
kótar Frazemi s sestavino kótar:
kótar
Celotno geslo Frazemi
žlíca Frazemi s sestavino žlíca:
jésti z velíko žlíco, kót in žlíca, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], utopíti kóga v žlíci vôde, užívati življênje z velíko žlíco, z velíko žlíco, zajémati z velíko žlíco, zajémati življênje z velíko žlíco, žlíca in kót, žlíca in vzglávje, žlíca je pádla kómu v méd

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
határ, m. 1) die Grenze, ogr.-C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.-C.; — prim. kotar; madž. határ.
Pleteršnik
kǫ̑tar 1., -rja, m. der Auszügler, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
kotár 2., -rja, m. der Bezirk, der District, Jan., C., DZ., ogr., kajk.-Valj. (Rad); — prim. madž. határ, C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
kotár -a m okolica, vaško ozemlje: Veſz ete ſzvet je Tvoj kotár BRM 1823, 318; Kotár KAJ 1870, 118; Kre vészi okôli le'zi kotár KAJ 1870, 118; Za nasim kotárom drügi kotár pride KAJ 1870, 92

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
košnja ► ˈkȯːšna ˈkȯšnẹː ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Dvojni značaj in zapis besede »kočna«

Vprašanje nam postavlja pravilni zapis imen dolin Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna. Na Jezerskem imamo goro Kočno (z več vrhovi, poimenovanimi tudi Jezerska Kočna, Kokrška Kočna etc.), kjer zapis z veliko začetnico ni sporen. Imamo pa tudi omenjene tri doline, kjer pa se Kočna/kočna (v lokalni rabi tudi podkočna) po logiki sklicuje na kočno kot vrsto/del doline, torej "zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline" (SSKJ), ne pa na Kočno kot vzpetino. Splošna raba se poslužuje velike začetnice (torej Ravenska, Makekova, Belska Kočna), nas pa zanima, kakšna je jezikovno pravilna/pravilnejša raba.

Jezikovna
»Gorski kotar« – »kotar« z malo ali veliko začetnico?

Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?

Jezikovna
Kočevski rog in Kočevski Rog?

Vem, da se pogorje oz. pokrajino imenuje Kočevski rog, saj gre v tem primeru za nenaselbinsko zemljepisno ime. Sem pa na blogu enega lektorskega podjetja presenečena ugotovila, naj bi obstajal tudi zaselek z istim imenom, vendar drugačnim zapisom – torej Kočevski Rog. Sklicevali so se na Slovenski pravopis 2001. Ker živim v neposredni bližini Kočevskega roga lahko z gotovostjo trdim, da tu ne obstaja Kočevski Rog. Zanima me, iz katerih podatkov ste (so) izhajali, ko se je pisalo SP leta 2001 (v prejšnji verziji SP zapisa Kočevski Rog ni) oz. kje naj bi se nahajal zaselek Kočevski Rog?

Število zadetkov: 21