Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
napǫ̑tək, -tka, m. 1) die Anweisung, die Anleitung, die Instruction, Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; kralj prosi modrega moža daljnjih napotkov, Cv.; n. dati, eine Anweisung geben, vzhŠt.; — 2) = napota, Mur., Jan.
Pleteršnik
nẹ́ki, nẹ́ka, pron. ein gewisser, ein; neki Ivanovič; neko njivo je kupil; neki kralj je imel sina.
Pleteršnik
nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš (namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.-Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
Svetokriški
Numa -a m osebno lastno ime Numa: Numa im. ed. Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti Malikam offrovali (I/2, 123) ǀ Ceſſar Numa im. ed. Pompilius je bil vſe Rimske purgarje v' goſtie povabil (IV, 342) ǀ lejſſ tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa rod. ed. Pompiliusa (V, 149) Núma Pompílij, lat. Numa Pompilius, bajeslovni rimski kralj
Pleteršnik
oblastljȋvəc, -vca, m. der Herrschsüchtige: kralj je bil ošabnež in oblastljivec, Ravn.
Prekmurski
okráliti se -im se dov. postati kralj: Pápi naj bi koróno priposzlao, zsterov bi sze okrálo KOJ 1848, 12
Pleteršnik
osnážiti, -snȃžim, vb. pf. 1) den Schmutz von einer Sache entfernen: säubern, putzen, reinigen; o. obleko, otroka; — o. se, sich entleeren, misten, Cig.; — 2) schmücken, zieren, verschönern, M.; kralj ga osnaži z vrvco zlato okoli vratu, Ravn.
Svetokriški
Osvald -a m osebno lastno ime Osvald: kakor Svetiga Oswalda rod. ed. Krajla, kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila (IV, 380) Sv. Ósvald (pribl. 604–642), kralj Severne Umbrije, mučenec
Svetokriški
Ozija(s) m osebno lastno ime Uzija: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak, Oſias im. ed. (II, 49) ǀ Oſias im. ed. je bil s' gobami shtrajfan (IV, 395) ǀ oblizhe gobaſtu imaio kakor Ozia im. ed. (V, 118) Uzíja, lat. V Ozias, izraelski kralj (SP 2 Kr 15,30)
Pleteršnik
pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
Svetokriški
Pavzonius -a/-ija m osebno lastno ime Pavzanij: Pauſonius im. ed. odgovorj, pomeni de pot tvojo poſtelo je en velik Shaz ǀ ſe bere od Pauſsonia rod. ed. lacedemonskiga Krajla ǀ Katero arznio tudi je bil dall Simonides Philosophus lazedemonskimu Krajlu Pauſoniuſu daj. ed. ǀ vprasha Pauſoniuſa tož. ed., kaj pomeni Pavzánij, gr. Παυσανίας, špartanski kralj (408/7–395/4 pr. Kr.)
Svetokriški
Pirus -a m osebno lastno ime Pir: je bil odgovuril Pirrus im. ed. Rimſkimu Generalu Fabriciuſu ǀ takrat Fabritius sauſede eniga ſilnu velikiga slona, meneozh Pirrusa tož. ed. preſtrashit, inu premagat (III, 99) Verjetno je mišljen Pír, gr. Πύρρος, kralj v Epiru (306–302 in 297–273 pr. Kr.).
Pleteršnik
pobotováti, -ȗjem, vb. impf. ad pobotati, (die Rechnungen) ausgleichen, Abrechnung halten, Cig.; kralj s svojimi hlapci pobotuje, Ravn.
Pleteršnik
presvẹ́təł, -tla, adj. zu licht, zu glänzend; — überaus lichtvoll o. glanzvoll; — durchlauchtigst; presvetli cesar, kralj.
Svetokriški
Priamus m osebno lastno ime Priam: Kadar bi en ozha veliku sijnvu imel, Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa, Kateri ijh je imel stu, inu ſedemnajst, Krajl Priamus im. ed. ijh je imel stu, inu dvajſeti (I/2, 119) Príam, gr. Πρίαμος, trojanski kralj iz Homerjeve Iliade
Pleteršnik
prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.-Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.-Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. (LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
Svetokriški
Ptolomeus -a/-eja m osebno lastno ime Ptolemaj: sdaj pojmo v'Egypt v'tu Meſtu Ptolomaido, Kir Ptolomæus im. ed. Krajl regèra ǀ Ptolomæus im. ed. Alexandra Macedonzkiga Krajla General, je bil s'enoſtrupeno ſtrelo preſtrelen ǀ Ptolomeus im. ed. Egijpterski Krajl je bil zhast vſiih Egijpterski Kron ǀ edn mu pokashe enu gvishnu sheliszhe dobru ſa osdravit Ptolomæuſa tož. ed. ǀ mozhnu sashpotoval je krajla Ptolomea tož. ed. 1. Ptolemáj, gr. Πτολεμαὶος, egip. kralj (SP 1 Mkb 1,18) 2. Ptolemáj, gr. Πτολεμαὶος (367/366–283/282 pr. Kr.), vojskovodja Aleksandra Velikega in od 305 pr. Kr. egip. kralj Ptolemáj I.; → Tolomeus
Svetokriški
Robertus -ta m osebno lastno ime Robert: taku pravi Robertus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Robertus im. ed. Bellarminus ǀ Pishe Robertus im. ed. Olkot ǀ sa tiga volo je djal ta Vuzheni Theologus Robertus im. ed. Olchot ǀ taku vaſs vuzhj ta Vuzheni Robertus im. ed. Sarbonenſis ǀ letu ſam Chriſtus ozhitnu je djal Robertu daj. ed. Franskimu Krajlu, katiri pred Crucifixam je klezhal 1. → Belarminus 2. → Olkot 3. → Sorbonensis 4. Mišljen je frc. kralj Róbert Pogúmni (umrl 866) ali nekdo od njegovih naslednikov, Róbert I. (922–923) ali Róbert II. (987/996–1031); → Rubertus, → Rupertus.
Svetokriški
Roboam -a m osebno lastno ime Roboam: de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu krailu Roboamu daj. ed. (II, 314) Roboám, Salomonov sin, izraelski kralj (SP 1 Kr 11,43)
Svetokriški
Salmana m osebno lastno ime Calmuna: Krajl Zebee; inu ſalmana im. ed., dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla, ſta bila shivejne, inu krailevſtvu ſgubila (II, 356) Calmuná, lat. V Salmona, midjanski kralj (SP Sod 8,5)
Število zadetkov: 168