Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Zadetki iskanja
Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.
Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? / Philip K. Dick ; [prevedla Jan Jona Javoršek in Urša Vogrinc Javoršek]
Zakaj besede android ni v SSKJ?
Zanima me konotacija besede brašnja. Ali ima beseda morda rahlo zaničljiv oz. manjvrednostni pridih?
Hotela sem jo uporabiti v haikuju. In sicer takole:
Napoj zlatih nitk // z brašnjo povezanih src -- // iskriv levji ples.
Zelo dobrodošel je tudi vaš komentar haikuja v splošnem.
Vljudno prosim za odgovor, zakaj se v besedi dokumentalist (kdor dela v dokumentaciji) pojavi l, ne pa pričakovani r (dokumentarist).
Aktivna sem na področju zaščite živali. Pred nedavnim sem po elektronski pošti prejela oglas s sledečo vsebino: »IŠČEM ZAVEDNO DOM Tudi Sunny, kot na tisoče drugih, išče čisto svoj, »zavedno« dom.«
Gre za mačko, ki ji pošiljateljica išče stalni dom. Predlagala sem ji, da bi vsebino oglasa spremenila v stalni dom ali kakšen drugi izraz, ki bi bil primeren, brez narekovajev, pa je zavrnila, češ da se ji zdi »jezikovna igrica simpatična« in da ne gre le za stalnost doma, saj se »mačka tudi zaveda, da išče dom« in podobno. Ker razlaga po mojem mnenju ni bila ustrezna, sem ji odgovorila, da se mi zdi zavedanje mačke glede doma čisto etološko vprašanje in kot takšno ni bistveno za oglas, ki bi moral biti pregleden in jasen in vsaj za silo slovnično in slogovno pravilen.
Oglas je ostal isti, mene pa zanima vaše mnenje.
V časopisih in tudi drugje se pogosto uporablja zveza delovni pogoji. Glede na moje razumevanje bi bilo boljše uporabiti zvezo delovne razmere, ki se tudi precej uporablja.
Mi lahko odgovorite, ali je moj občutek pravilen?
Zanima me, kako si sledijo besede v nizu bi bila lahko. Recimo v primerih: Izguba bi lahko bila zanje usodna.Ki bi jim mlada podjetja lahko bila svetovalci.
Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?
Zanima me, kako pravilno poimenujemo osebo, ki je član folklorne skupine: folklorist ali folklornik? Izraz folklornik je namreč pred leti začela uporabljati stroka (npr. FOLKLORNIKOV SLOVARČEK JSKD RS), ne najdemo pa ga v SSKJ, in ne v SP, prav tako ga ni v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Tudi raba (Nova beseda in Gigafida) daje prednost folkloristu. Se lahko torej še vedno zadovoljimo z dvojnim pomenom za folklorista (strokovnjak za folkloro in član folklorne skupine) ali potrebujemo novo besedo folklornik (čeprav je npr. Slovar nov. besedja slov. jezika ni zajel)?
V SSKJ pod geslom spodbuditi piše ... vpis na tehnične šole. Menim, da je pravilno ...vpis na TEHNIŠKE šole.
- 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
- 1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
- 1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 28
- Naslednja »