Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Slovnična pravilnost zapisa zakonskih določil glede kazni/glob

Pri naši trenutni raziskavi s področja človekovih pravic se nam je pojavil dvom o pravilnosti spodnjih navedb v zakonih, zato vas prosimo za razlago, če so spodnji stavki napisani slovnično pravilno – tako glede slovnice kot vsebine in rabe slovenskega jezika. – Primeri so naslednji – citiramo:

  • Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena tega zakona.

  • Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.

  • Z globo 160 eurov se kaznujejo za prekršek starši, skrbniki oziroma rejniki, katerih otrok ali mladoletnik stori prekršek po tem zakonu, pa je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.

  • Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev.

Predvsem nas zanima pravilnost rabe sklanjatev samostalnikov in oblik glagolov (npr. 1. se kaznuje posameznik, 2. se kaznujejo starši bi bilo pravilno zapisano kot 1. se kaznuje posameznika in 2. se kaznuje starše).

Jezikovna
Slovnična pravilnost zgradb »verjeti v zdravnike« in »sanjati nekoga« ter »poslati preko ...«

Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?

Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.

Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?

Jezikovna
So imena mesecev lahko tudi prislovi?

Glede imen mesecev imam dve vprašanji.

  • Imena mesecev so samostalniki, a ko jih uporabimo v rodilniški obliki v vlogi prislovnega določila časa, delujejo kot prislovi. Odgovarjajo na vprašalnico kdaj (npr.: Preselili so se marca.) Smemo reči, da so v takih primerih prislovi? Podobno je namreč pri letnih časih: beseda jesen je samostalnik, medtem ko je beseda jeseni prislov.

  • Ali ne gre pri tem, ko napišemo zraven imena meseca še njegovo nadpomenko, za nepotrebno kopičenje besed (npr. Prireditev bo meseca maja.), saj je brez besede mesec poved povsem razumljiva?

Jezikovna
Sol, imenovana po kemiku z imenom »Zeise«, je »Zeisejeva sol«

Prosim, če bi mi lahko svetovali ali skušali razjasniti naslednjo dilemo:

Kemik s priimkom Zeise je v 19. stoletju pripravil kemijsko spojino, poimenovano z njegovim imenom. Na spletu naletimo na dvojico zadetkov: Zeisova sol oz. Zeisejeva sol. Toda v nemško govorečem prostoru in tudi drugje sta v rabi dva priimka: (1) Zeis; v tem primeru bi se zdel zapis Zeisova sol nedvoumen ali morda ne (podobno kot naš Zois/ova)! in (2) Zeise; sklepal bi, da tu Zeisova sol odpade (protislovje glede na zgoraj). Kaj nam preostane: Zeiseva ali Zeisejeva sol?

Jezikovna
Sopomenke izrazu »metabolizem«

Ali je samo presnova sopomenka metabolizmu, ali je lahko sopomenka tudi prebava. V Franu piše samo sopomenka presnova, v drugih slovarjih pa tudi prebava.

Jezikovna
Sorazmernostni odvisnik

menim, da je v svetovalnici podan neustrezen odgovor, in sicer tukaj: Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd..

Pod točko 5 vidimo: sorazmernostni odvisnik. In tudi primer – prav tak, o kakršnem v zadnjem odstavku svetovalka zapiše, da se z njim slovarji ne ukvarjajo. Vse besede, ki jih ob tem navaja (manj, bolj, več, dlje ...), in seveda vsako stopnjevanje (bolj prijazen, manj zanimiva ...) so v teh primerih sestavine sorazmernostnega odvisnika, katerega veznik je KO (bolj ko, manj ko ...), ne kot. Zato v tej točki slovar NE enači veznikov KO in KOT. Verjetno tudi zato ne, da se ta možnost ne "zamenja" z varianto, ko pa je zveza »bolj kot« dejansko ustrezna: Bolj kot jezen je bil žalosten/Žalosten je bil bolj kot jezen, kjer v resnici gre za primerjavo, ne za sorazmernost. Še ena razlika je, da sorazmernostni »bolj ko« lahko nadomestimo s »kolikor bolj« (in z ustreznim drugim delom: »toliko bolj«, medtem ko primerjalnega kot ne moremo: Kolikor več ima človek alkohola v krvi, toliko manj je primeren za vožnjo. Tu pa se ne da: Premika ustnice, kolikor da bi molil. (Narobe.)

Jezikovna
Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Jezikovna
Spreganje glagola »zadeti«

Vse pogosteje opažam, da se glagol zadeti v ustnih in tudi pisnih besedilih, predvsem v medijih, sprega: zadanem, zadaneš, zadane … Se je pri spregatvi tega glagola kaj spremenilo, saj sem tak zapis prebrala tudi v knjigi priznanega jezikoslovca? Včasih smo spregali: zadene, zadeneš, zadene ...

Jezikovna
Sprememba rodilniškega prilastka ob pregibanju

Se pri postavljanju besedne zveze konec tedna v množino spremenita obe besedi ali samo prva – ob koncih tedna ali ob koncih tednov, vse konce tedna ali vse konce tednov?

Jezikovna
Standardi navajanja virov in literature

Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?

Prosim za primere.

Jezikovna
Stopnja prevzetosti besed »virtualno«, »revolucija«, »socialen« ...

Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?

Jezikovna
Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Jezikovna
Številčno-črkovna pridevniška določila v besedni zvezi

Je razlika v zapisu, če je pred črko še vrstilni števnik? Npr. B-liga ali 1. B liga, A-reprezentanca, 1. A reprezentanca ... Kako je s presledkom za števnikom?

Jezikovna
Število zlogov v priimkih na soglasnik + l

Zanima me, koliko zlogov imajo priimki, kot so Pregl, Bincl, Ertl ipd. Enega ali dva (Pre-gl, Bin-cl, Er-tl)?

Jezikovna
Števnik ali pridevniški zaimek?

Zanima me, ali je beseda noben nikalni pridevniški zaimek ali zanikani števnik en oziroma ali ima dvojno vlogo ter kako lahko ugotovimo, kdaj je števnik, kdaj pa nikalni pridevniški zaimek?

Jezikovna
Števnost samostalnika »morje«

Na spletu sem naletel na debato o števnosti samostalnika morje. Mnenja so deljena. Nekateri trdijo, da je to nešteven edninski samostalnik, medtem ko drugi trdijo, da je to števen samostalnik.

Kaj je res?

Jezikovna
Štirikolesni pogon ali 4x4

V spletnih motorističnih in avtomobilističnih revijah je opaziti oznako za štirikolesni pogon 4x4 in tudi tvorjenke tipa 4x4-avtomobil, 4x4-proizvajalec ipd.

Sta taka stičnost pri oznaki in tvorba besedja pravopisno ustrezni?

Jezikovna
Telefonski klic in raba glagolskih oseb

Kako bi gospod Novak odgovoril, če bi ga nekdo poklical po telefonu in vprašal: "Dober dan, sem dobil g. Novaka?" Bi odgovoril: "Pri telefonu.", "Ja, to je on.", "Ja, to sem jaz.", ali kaj drugega?

Jezikovna
Termin »Georgian architecture« v slovenščini

Zanima me kako in če sploh prevajamo/slovenimo angleški termin Georgian architecture? Georgijanska arhitektura ali pač jurijanska arhitektura?

Jezikovna
Termin »tomografija« v SSKJ

Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.

V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.

Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.

Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.

Število zadetkov: 297