Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ako1 (aku, ako, oku) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 s povednim naklonom
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
1.2 s pogojnim naklonom
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1 s povednim naklonom
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
2.2 s pogojnim naklonom
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče
Vorenc
as mF5, centuſsisſtú aſſu, tú je ſtú kraizerjeu; treſsis, -sistri aſse vréden. 22. k. inu pul beilih danarjeu; triens, -tisen danar, velá tretji deil aſsis, dvei ṡhkuffizi, en drajer, ſoldyn, en noviz; victoriatusen danar je vergel nékadai pèt aſſeṡ; vigeſsis, -siskar dvaiſſeti aſſes velá, ali kar deſſet petyz velá
Celotno geslo Etimološki
bi pogojnik glagola bíti
Vorenc
bodi vel., F13, aequo animo sisimi poterplenîe, bodi dobre vole; aveBúg te primi, ẛdrou bodi, bodi zheszhen, zheṡzhena; da te mihibodi pokoren; estobodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti, bodi; fiatṡgodiſe, bodi; Letú vſe bodi popiſſanu; salveṡdrav bodi, zheṡzhen bodi; salveteṡdravi, ali zheṡzheni bodite: bodite poṡdravleni; sobrÿ estotebodite tréṡni, ſtréṡni, tréṡvi; valeteodhudnîa, ṡdrau bodite
Celotno geslo Pohlin
Bog te/vas sprimi [bọ̑g te sprími] in [bọ̑g vas sprími] medmetna zveza

izraža dobrodošlico

Vorenc
božji prid.F52, apoplexiaBoshji shlák; cultus deiſluṡhba boṡhya; Dei GenitrixBoṡhya porodniza; Dei timorBoṡhji ſtráh; divinus, -a, -umBoṡhye; divus locusBoṡhye meiſtu; divus, -a, -umſvèt, Boṡhji; indigentes, -tumty potrébni, ṡa boṡhjo volo gori vṡèti; inflatus divinusBoṡhye nadihnenîe; paralysis, -sisBoṡhji ṡhlàk; peregrinarivandrati, po Boṡhyh pootih hoditi; theophanaBoṡhye perkaṡanîe; upupa, -aeen dap, ali boṡhji peteliniz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
božji prid.oraculum, -liboſhje odgovor Hyp.423
Vorenc
cola ždecuſsis, -sisenu ſhtivenîe, kateru deſſet zol ṡapopade
Vorenc
cvetje sF21, acesis, -sisenu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom kakor rigilzi roshe; amaranthusenu ṡeliszhe s'erdezhim zvétjom, pres duha; balaustium, -izveitje ene divje margarane; chamaeleon, -nis, albus et nigerenu ṡeliszhe, zveitje ṡhene; condurdonenu ẛeliṡzhe s'erdezhim zvétjam, Augusta méſza zvétje; cynomorionen beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; cyprinum oleumolie s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine; cytinus, -nimargaranovu zveitje; deflorareozvéjſti, zveitje odtergati; deflorescerezviſti, v'zveitji biti; erigeronkriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne; florerezviſti, zvitéti, ſe zvétje perkaṡati; florespopulje inu zveitje; halus, -lienu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi; ibericaṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveîtje; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -biendivia s'plavim zvétjam, cicoria; leucanthemis, -diskamilizhinu zveitje; umbellatú ſhiroku zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi; uredo, -nispopalenîe zveitja, ali ſadú v'zveitji, poṡheg
Celotno geslo Pohlin
davri [dávri] množinski samostalnik ženskega spola

koroško duri, vrata

PRIMERJAJ: duri

Vorenc
dišeč del.F31, acesis, -sisenu ṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe; ambrosiatudi enu lipú diſſezhe ṡeliṡzhe; ambrosius, -a, -umlipú diſſezhi; fragranslipú diſhèzh; nardus, -di, vel spicanardusſpikanarda, lipú diſezhe roṡhe; odorifer, -ra, -rumdobru inu lipú diſhèzh; olensdiſhezhi; odorus, -a, -umdobru diſhezh; onyxen lipú diſſezhi parkil; ozymum, -mivſá ṡhlaht lipú diſſezha ṡeliṡzha; rosmarinus, -niroṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu, inu diſezhe drevze; samsucus, -cimajarón, lipú diſſezhe ṡeliṡzhe; vinum fragranslipú diſezhe vinu
Celotno geslo Pohlin
duri [dúri] množinski samostalnik ženskega spola

duri, vrata

PRIMERJAJ: davri

Vorenc
dvajset štev.F9, duodevigintioſſemnaiſt: tú je dvá mainîe dvaiſſeti; undevigintieden mainîe dvaiſſeti; vicecuplexdvaiſseti versti; vicenariusdvaisetih leit; vicenarius, -a, -umkar dvaiſſeti ṡapopade: 20. let ſtar; vigentiviriteh dvaiſſeti moṡhy oblaſtnikou v'Rimi; vigeſsis, -siskar dvaiſſeti aſſes velá; vigintidvaiſſeti; XX. dvaiſseti. viginti. 20
Vorenc
gelbast prid.F5, acesis, -sisenu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom, kakor rigilzi roshe; flaveusgiel ali gèlbaſt biti; fulvus, -a, -umgelbaſt, ṡlate farbe; luteus, -a, -umis blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt; ochra, -ochraegelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri kolerje peró, nuzajo
Vorenc
jagerski prid.F2, caſsis, -sisen lovṡki, ali jagerṡki ſhtrik, ali mreiṡha; venatorius, -a, -umjagerṡku, vſe kar k'lovi ſliſhi
Vorenc
jetika žF4, hectice, -ces, vel hectica, -aejetika, neduſhlivoſt, neduha; marasmus, et marcortá huda ſuha jetika, katera kir ſe vkoreny, pomalim ter pomalim ṡhivot ferzera; phtisis, -sisjetika; tabes, -bisgniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui
Vorenc
kašelj mF3, catarrhus, -ikaſhil, naduha, en fluṡ v'glavi, nahod; coryzakatár, kaſhil; tuſsis, -siskaſhil
Vorenc
križ mF6, crucifigerena kriṡh reſpèti, djati; crucigerkriṡhnik, kriṡhovnik, kateri kriṡh noſſi; cruxkriṡh, marter, réva; decuſsis, -sisteh ṡholnerjou na kriṡh reṡdilenîe, reſtavlenîe; defigere crucemkriṡh ẛaſaditi; suffigere crucina kriṡh perbiti, ali obeiſſiti
Vorenc
lovski prid.F3, caſsis, -sisen lovṡki, ali jagerṡki ſhtrik, ali mreiṡha; laquei diabulihudizhove ṡaderge, ali lovṡki ṡhtriki; laqueusṡaderga, lovṡki ṡhtrik
Vorenc
mreža žF17, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; caſsis, -sisen lovṡki, ali jagerṡki ſhtrik, ali mreiṡha; everriculum, -limréṡha, katera ſe vleizhe; furculae plagariaekluke per mréṡhah, mréshne vilize, ali shtange, na katere ſo mréṡhe perveṡane; indago, -ginisſleid, ali napète mréṡhe, v katere ſe divjazhina isganîa; laxare retiamreṡhe ſpuſtiti, ali vunkai vreizhi; obretiresamreṡhiti, s'eno mréṡho okuli obdati, omreṡhiti, ali v'mreṡho vloviti; plagaelouzhje mreiṡhe; retemréṡha sa ribe, ali ṡa tyze; retejaculummréṡha, katera ſe luzha; retiamreṡhe; reticulatus, -a, -umpregartran, ſturjen kakòr ena mréṡha, ṡamréṡhen; sagena, -aeen ſák, ali mréṡha; tragula, -aetudi ena mréṡha, ali en ſák; verriculum, -liena velika ribizhka mréṡha
Celotno geslo Etimološki
narkomanȋja -e ž
Število zadetkov: 52