šalabájzer -ja m, člov. (ȃ) pog.
kdor svoje delo opravlja neresno, površno: biti navaden šalabajzer; Dokumente so naredili šalabajzerji E ← srb. šalabájzer 'kdor se rad norčuje, šali; brezdelnež, delomrznež' iz šalabájzati se 'norčevati se' iz šalabázati 'potepati se, pohajkovati', verjetno iz (↑)šála
Zadetki iskanja
SNB
SNB
tetováža -e ž (ȃ)
neizbrisna podoba, znak na koži, ki nastane s tetoviranjem; tatu (1): Elegantna, privlačna in zadovoljna se je nasmihala fotografom in ponosno kazala novo tetovažo E ← hrv., srb. tetováža ← frc. tatouage iz ↑tatú
neizbrisna podoba, znak na koži, ki nastane s tetoviranjem; tatu (1): Elegantna, privlačna in zadovoljna se je nasmihala fotografom in ponosno kazala novo tetovažo E ← hrv., srb. tetováža ← frc. tatouage iz ↑tatú
SNB
težítiSSKJ -ím nedov. (ī í) pog.
z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo; sitnaritiSSKJ, biti nadleženSSKJ: težiti s svojimi vprašanji; Kar naprej je silila vame, preklinjala in mi težila E = cslov. tęžiti 'biti nadležen', hrv., srb. téžiti 'stremeti', ukr. tjažýty 'obremenjevati', češ. tížiti 'stiskati, tlačiti, mučiti' < pslov. *tęžiti 'biti težek' iz *tęgъ 'težek'
z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo; sitnaritiSSKJ, biti nadleženSSKJ: težiti s svojimi vprašanji; Kar naprej je silila vame, preklinjala in mi težila E = cslov. tęžiti 'biti nadležen', hrv., srb. téžiti 'stremeti', ukr. tjažýty 'obremenjevati', češ. tížiti 'stiskati, tlačiti, mučiti' < pslov. *tęžiti 'biti težek' iz *tęgъ 'težek'
SNB
tolmáčSSKJ -a m (á)
računalniški program, ki ukaze v izvorni kodi ali psevdokodi sproti pretvarja v enega ali več ukazov v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje; interpreter: tolmač za skriptni jezik; V skriptni kodi lahko poljubno mešamo podatkovne tipe v izrazih, tolmač pa jih samodejno pretvarja E = hrv., srb. tùmāč, rus. tolmáč, stčeš. tlumač < pslov. *tъlmačь
računalniški program, ki ukaze v izvorni kodi ali psevdokodi sproti pretvarja v enega ali več ukazov v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje; interpreter: tolmač za skriptni jezik; V skriptni kodi lahko poljubno mešamo podatkovne tipe v izrazih, tolmač pa jih samodejno pretvarja E = hrv., srb. tùmāč, rus. tolmáč, stčeš. tlumač < pslov. *tъlmačь
SNB
trávaSSKJ -e ž (á) pog.
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), kanabis (1): Origano so vam z vrta pokradli mulci, ker so mislili, da je trava
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), kanabis (2): Mati je vedela, da kadi travo in da si je našel problematično družbo E = stcslov. trava, hrv., srb. tráva, rus. travá, češ. tráva < pslov. *trava
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), kanabis (1): Origano so vam z vrta pokradli mulci, ker so mislili, da je trava
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), kanabis (2): Mati je vedela, da kadi travo in da si je našel problematično družbo E = stcslov. trava, hrv., srb. tráva, rus. travá, češ. tráva < pslov. *trava
SNB
túrbofólk1 -a in túrbo fólk -- -a m (ȗ-ọ̑)
zvrst glasbe, ki je nastala v Srbiji kot zmes popularne, ljudske in plesne glasbe: Turbofolk pomeni balkanski melos, okrašen z zavijajočimi vokali, ritmi, pobranimi z vseh mogočih strani E ← hrv., srb. tȕrbofȍlk iz ↑túrbo… + ↑fólk
zvrst glasbe, ki je nastala v Srbiji kot zmes popularne, ljudske in plesne glasbe: Turbofolk pomeni balkanski melos, okrašen z zavijajočimi vokali, ritmi, pobranimi z vseh mogočih strani E ← hrv., srb. tȕrbofȍlk iz ↑túrbo… + ↑fólk
- túrbofólk2 -- v prid. rabi
turbofolk pevka; Turbofolk glasba pri nas ni več aktualna le zaradi zvezdnikov iz bivše Jugoslavije – v turbo vode je zaneslo tudi nekatere že uveljavljene slovenske glasbenike
SNB
udbáš -a m, člov. (á) pog.
pripadnik nekdanje jugoslovanske tajne policije Udbe: Obtožujejo ga, da je udbaš E ← hrv., srb. ùdbāš, tvor. od (↑)údba
pripadnik nekdanje jugoslovanske tajne policije Udbe: Obtožujejo ga, da je udbaš E ← hrv., srb. ùdbāš, tvor. od (↑)údba
SNB
uživáncija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
to, da se močno uživa: čista uživancija; Profitno gospodarstvo nam je vsililo že toliko umetnih potreb, da skoraj ne vemo več, kaj je najboljša uživancija E ← hrv., srb. uživàncija, tvor. od (↑)užívati
to, da se močno uživa: čista uživancija; Profitno gospodarstvo nam je vsililo že toliko umetnih potreb, da skoraj ne vemo več, kaj je najboljša uživancija E ← hrv., srb. uživàncija, tvor. od (↑)užívati
SNB
váljda členek (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. izraža samoumevnost trditve: Gospod predsednik, samo pet minut imam in samo na pet minut sem omejen, valjda vem, o čem govorim
2. izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: A si prišel s kolesom? Ja, valjda E ← hrv., srb. vàljda iz vàljati 'veljati' + (↑)da
1. izraža samoumevnost trditve: Gospod predsednik, samo pet minut imam in samo na pet minut sem omejen, valjda vem, o čem govorim
2. izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: A si prišel s kolesom? Ja, valjda E ← hrv., srb. vàljda iz vàljati 'veljati' + (↑)da
SNB
vélikosŕbski -a -o prid. (ẹ̑-ȓ)
ki je v zvezi z velikosrbstvom: velikosrbski nacionalizem; velikosrbska ideja; velikosrbska politika; Za paravanom se skriva unitarizem in velikosrbska hegemonija E iz vélikosŕb iz (↑)veliko...1 + Sŕb
ki je v zvezi z velikosrbstvom: velikosrbski nacionalizem; velikosrbska ideja; velikosrbska politika; Za paravanom se skriva unitarizem in velikosrbska hegemonija E iz vélikosŕb iz (↑)veliko...1 + Sŕb
SNB
vélikosŕbstvo -a s (ẹ̑-ȓ)
politično gibanje za povečanje ozemlja Srbije: ideje velikosrbstva; obujanje velikosrbstva; upiranje velikosrbstvu; V Haag prihaja balkanski krvnik številka ena, surovi politični ideolog in izvrševalec norega načrta o veliki Srbiji, pesnik in psihiater, ki je svet šokiral s svojo brezobzirnostjo in velikosrbstvom E iz vélikosŕb iz (↑)veliko...1 + Sŕb
politično gibanje za povečanje ozemlja Srbije: ideje velikosrbstva; obujanje velikosrbstva; upiranje velikosrbstvu; V Haag prihaja balkanski krvnik številka ena, surovi politični ideolog in izvrševalec norega načrta o veliki Srbiji, pesnik in psihiater, ki je svet šokiral s svojo brezobzirnostjo in velikosrbstvom E iz vélikosŕb iz (↑)veliko...1 + Sŕb
SNB
zajebáncija -e ž (á) vulg.
1. draženje, norčevanje; zafrkancijaSSKJ: ne dovoliti si zajebancije na svoj račun; Ne bi bilo prvič, da bi požrl zajebancijo tistega zoprnega tipa
2. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: konec zajebancije; Če drugi nočejo, bova midva naredila kakšno zajebancijo za ljudi, če ne drugega, bova plesala na kamionu E ← hrv., srb. zajebàncija iz (↑)zajébati
1. draženje, norčevanje; zafrkancijaSSKJ: ne dovoliti si zajebancije na svoj račun; Ne bi bilo prvič, da bi požrl zajebancijo tistega zoprnega tipa
2. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: konec zajebancije; Če drugi nočejo, bova midva naredila kakšno zajebancijo za ljudi, če ne drugega, bova plesala na kamionu E ← hrv., srb. zajebàncija iz (↑)zajébati
SNB
zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ)
1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje
2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje
2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
SNB
zêzati -am nedov. (ȇ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. dražiti koga, norčevati se iz koga: V kantini igrajo karte in zezajo natakarice
2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: Nazaj grede nas vedno zezajo na carini E ← hrv., srb. zȅzati, prvotno 'premikati, tresti', = slovensko nar. zẹ́zati 'migati' < pslov. *zęzati k *zęt'i 'korakati' < ide. *g'hengh
1. dražiti koga, norčevati se iz koga: V kantini igrajo karte in zezajo natakarice
2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: Nazaj grede nas vedno zezajo na carini E ← hrv., srb. zȅzati, prvotno 'premikati, tresti', = slovensko nar. zẹ́zati 'migati' < pslov. *zęzati k *zęt'i 'korakati' < ide. *g'hengh
- zêzati se -am se nedov. (ȇ)
1. šaliti se, norčevati se: Postopali so pred trgovino in se zezali
2. mučiti se, truditi se: Že kar nekaj časa se zeza s svojim računalnikom
SNB
zmŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ) pog.
priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zamrzniti (2): Med izvajanjem makra je računalnik zmrznil in pomagal je le še vnovični zagon računalnika E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zamrzniti (2): Med izvajanjem makra je računalnik zmrznil in pomagal je le še vnovični zagon računalnika E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
SNB
žôlnaSSKJ -e [žou̯na] ž (ó)
naprava, ki z oddajanjem ali s sprejemanjem radijskih signalov omogoča določanje položaja zasutega, ki jo nosi, v snežnem plazu: lavinska žolna; plazovna žolna; Žolna je za vsakogar, ki se pozimi giblje v gorah, življenjsko pomembna E = hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna, cslov. žlъna < pslov. *žьlna < ide. *ghl̥nah2 iz *ghl̥no- 'zelen, rumen'
naprava, ki z oddajanjem ali s sprejemanjem radijskih signalov omogoča določanje položaja zasutega, ki jo nosi, v snežnem plazu: lavinska žolna; plazovna žolna; Žolna je za vsakogar, ki se pozimi giblje v gorah, življenjsko pomembna E = hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna, cslov. žlъna < pslov. *žьlna < ide. *ghl̥nah2 iz *ghl̥no- 'zelen, rumen'
SNB
žúrka -e ž (ȗ)
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 77
Dostopnost