- 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard
- 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda
// izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
// knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov
- 1. poginiti: svinja mu je crknila
● pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi
// nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku - 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila
- cŕknjen -a -o: crknjen konj
● pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan
- 1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohati kravo, psa za ušesi; svinja se čoha ob pregrado / nizko: ne čohaj se kar naprej! čohati se pod pazduho
● nizko ne čohaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo - 2. s čohalom čistiti: neprestano krtači in čoha svoje konje
♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja
- 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal
// ekspr. veter je gonil oblake proti goram
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gonil konja; nepreh.: vso pot je gonil; goniti proti domu / zdaj pa ti nekaj časa goni, pa bom jaz plužil / ekspr. goniti sovražnika preganjati, zasledovati; beži, kot bi ga sršeni gonili; gonil ga je kot pes zajca - 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: goniti konje; goniti živino na pašo / ekspr. zvezanega so gonili skozi vas / ekspr. ves dan ga je vodnik gonil po mestu
- 3. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: neprestano je gonil svoje delavce; z osorno besedo ga je gonil na delo; vsak večer so ga morali goniti spat; na polju so ga gonili kot psa / saj te ne gonimo v šolo, če nočeš
// poditi stran, odganjati: ostani, saj te nihče ne goni; brez usmiljenja so jo gonili iz hiše, od hiše - 4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: venomer goni, da pojde sam po svetu / zmeraj goni (eno in) isto
● ekspr. samo to politiko goni se veliko, preveč ukvarja z njo; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; ekspr. vsako stvar je gonil do konca ni odnehal, popustil, dokler ni bila urejena, rešena; ekspr. goniti vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
♦ lov. pes goni zasleduje bežečo divjad; muz. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak
- goníti se
- 1. kazati nagnjenje za parjenje: krava, svinja se goni
- 2. slabš. poditi se, divjati: otroci so se ves dan gonili po dvorišču / veter se je gonil preko pokrajine
- gonèč -éča -e: goneč konja, je prepeval
- 1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom
// ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita - 2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni
// pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj
- hlastáje: hlastaje jesti
- hlastajóč -a -e: dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju
- 1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel veliko lave / voda je izvrgla utopljenca / publ. elektronski računalnik izvrže podatke
- 2. nav. ekspr. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega; izločiti: zaradi slabega vida so ga na naboru izvrgli / konja so pred tekmovanjem izvrgli / izvreči defektno blago / njegov članek so na seji uredništva izvrgli
- 3. nav. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva; izključiti: vsi člani so bili za to, da ga izvržejo / izvrgli so ga iz svoje srede
- 4. vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod: krava, svinja izvrže
- izvréči se tudi zvréči se
- 1. izroditi se, degenerirati: govedo, krompir se izvrže / sin se jim je izvrgel; plemstvo se je večinoma izvrglo
- 2. ekspr., v zvezi z v spremeniti se (v kaj slabšega); sprevreči se: oblast se je izvrgla v tiranstvo; moja žalost se je izvrgla v bolezen
- 3. redko postati neraven, kriv: les se izvrže; smuči se izvržejo
- izvŕžen tudi zvŕžen -a -o: izvržen les; izvržen iz družbe, na naboru; izvrženo blago; prim. zvreči
- 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapouh zajec; klapouha svinja
- 2. star. potrt, pobit: ves klapouh hodi okrog
- 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapoušen zajec; klapoušna svinja
- 2. ekspr. potrt, pobit: vrnil se je klapoušen; čemerna, klapoušna ženska / kaj bi s takim klapoušnim, bojazljivim možem ponižnim, strahopetnim
- klapoúšno prisl.: držal se je pobito, klapoušno
- kotáti se valjati se: svinja se kota v blatu
- 1. ekspr. poginjati: svinja krepava
// nizko umirati: mnogo ljudi krepava od gladu - 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: krepaval je in se ubijal celo življenje
- 1. viseti in se valujoče gibati: hlače mu mahedrajo; veter je prenehal in jadro mahedra; slon je mirno stal, le dolga ušesa so mu mahedrala; vrvi mahedrajo sem in tja; ekspr. obleka mu kar mahedra na suhem telesu
- 2. delati, povzročati, da se kaj valujoče giblje: svinja mahedra z ušesi / ekspr. z robcem mu mahedra maha
- 3. ekspr. nerodno, okorno hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik že mahedra po sobi; videl ga je, kako mahedra v hlev / v spalni srajci je mahedrala k vratom
● ekspr. kam pa mahedraš greš
- mahedráje: mahedraje z vsem telesom je prišel
- mahedrajóč -a -e: mahedrajoče hlače; ohlapno mahedrajoč trebuh
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »