Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
slikárstvo -a s (ȃ)
likovna umetnost, pri kateri je glavno izrazno sredstvo barva: proučevati slikarstvo; kiparstvo in slikarstvo / ukvarjati se s slikarstvom / ljudsko slikarstvo; portretno slikarstvo
♦ 
um. abstraktno slikarstvo ki ne upodablja, ampak samo oblikuje; baročno slikarstvo; miniaturno slikarstvo; stensko, tabelno slikarstvo
Celotno geslo Sinonimni
slikárstvo -a s
likovna umetnost, pri kateri je glavno izrazno sredstvo barvapojmovnik
SINONIMI:
um., žarg. malarija2, star. podobarstvo, ekspr. slikarija, ekspr. slikarska umetnost
GLEJ ŠE: krajinarstvo
Pravopis
spekulatíven -vna -o (ȋ) neobč. Ta način razmišljanja je ~ abstraktno teoretičen
spekulatívni -a -o (ȋ) ~a filozofija
spekulatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
teoretizírati -am nedov. (ȋ)
1. razmišljati, razpravljati o čem kot teoretik: v zadnji razpravi avtor teoretizira o zgodovinskem romanu / strokovnjaki teoretizirajo o graditvi plavajočega letališča
2. ekspr. abstraktno, neživljenjsko razpravljati o kaki stvari: ker je učitelj preveč teoretiziral, ga učenci niso razumeli
Celotno geslo Vezljivostni G
teoretizírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
GLEJ: razprávljati 1-2
3.
čustvenostno, navadno oseba v množini/dvojini kdo abstraktno, neživljenjsko razpravljati
/Samo/ teoretizirata /kot dva filozofa/.
Jezikovna
Utemeljitev zapisa »vmavčiti«

Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec.

Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza?

Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo!

Lep pozdrav, pred. Franc Rojko

Jezikovna
Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?

Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.

Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.

Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.

Število zadetkov: 27