nòter tudi nòtri in nòtr prisl.
1. noter, izraža premikanje ali usmerjenost v zaprt prostor: Jaſz pak noter hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; i ſteri bi notr sli ali, ne piſztite je notr iti KŠ 1754, 163; Ár po tebi kmojemi Notr pridem Jezusi KŠ 1754, 262; Ár v-ſzrcze noter vidis BKM 1789, 374; Vezdáj knám noter ide BKM 1789, 12; ár vi notr nejdete KŠ 1754, 163; Pojdmo noter zvel’kim veſzéljom BKM 1789, 139; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; notr bom ſou knyemi KŠ 1754, 126; czérkev ſzrczá mojega je hi'za, vſtero bi ti notr ſou KŠ 1754, 235; i ſteri bi notr sli KŠ 1754, 163; notri pa nemore KOJ 1848, 4
2. navadno v zvezi z do prav, čisto, vse: právo vadlüványe meo notr do Krisztusevoga rojsztva KŠ 1754, 11a; Ovo ja ſzem zvami notr do koncza etoga ſzvitá KŠ 1754, 112; Boj veren notr do ſzmrti KŠ 1754, 143; Vſzej od Ádama notr do pitanoga dnéva KŠ 1754, 139; notri do krvi Zakariáſove KŠ 1771, 78; liki je od ſzrejdnyega mourja notri do Bejloga napuno KŠ 1771, A5b; kaj je ſzvojo ſz. rejcs notri do naſega 'zivlejnya obdr'zao KŠ 1771, A2b; Od temena mao, notri do poplata Ru'znoga grejha ſzem bio pun BKM 1789, 78; vöra tak vecs bije, notri do dvanájszet KAJ 1870, 158
3. izraža stanje ali položaj v omejenem prostoru: Vougri szo vecsfárti dalecs notri po nemskoj zemli stonkali KOJ 1848, 8; notri v čistoj i mrzloj vodi pa se vesélo pregánjajo ribice AI 1878, 3
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
obráz -a m
1. obraz, prednja stran glave: Vultus Obráz KMS 1780, A7b; Moi obráz je prepadno od ſaloſzti ABC 1725, A8a; obráz nyegov, gléda ta tô, ka je prav TA 1848, 9; ne bojdte, liki ſzkazlivczi, 'zaloſztnoga obráza KŠ 1771, 19; naj z-znójom ſzvojega obráza kruh jej KM 1796, 7; potom obráza drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; Sztvourmo csloveka na nas obráz KŠ 1754, 95; molécsi; da bi mogli viditi vas obráz KŠ 1771, 618; da je na ſzé vzéo Ádama, Sztálnoszt i obráz nyega BKM 1789, 14; Bôg je pozábo, szkrio je obráz szvoj TA 1848, 8; ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); ovo jaſz poſilam angyela mojega pred obrázom tvojim KŠ 1771, 103
2. oblika pojavljanja glede na zunanjost, videz: Ár prejde etoga ſzvejta obráz KŠ 1771, 503; more z-obrásza zemlé potunoti i vogrszki národ KOJ 1833, III; naj bodo priſzpodobni kobrázi Siná nyegovoga KŠ 1771, 466; Ki vu obrázi Bo'zem bodoucsi nej je za ftrgnenyé dr'zao KŠ 1771, 594; Potom pa dvöma 'znyih hodécsima ſzkázao ſze je vu drügom obrázi KŠ 1771, 155; i vido je Ivan Düjha ſzvétoga doli idoucsega v-telovnom obrázi KM 1796, 95; hi'ze bli'znyega ne popajüjmo, niti pod obrázom právde i pravicze KŠ 1754, 59; i püſztili bi csún vu mourje pod tákſim obrázom, liki da bi ſteli kotve vü ftegüvati KŠ 1771, 426
1. obraz, prednja stran glave: Vultus Obráz KMS 1780, A7b; Moi obráz je prepadno od ſaloſzti ABC 1725, A8a; obráz nyegov, gléda ta tô, ka je prav TA 1848, 9; ne bojdte, liki ſzkazlivczi, 'zaloſztnoga obráza KŠ 1771, 19; naj z-znójom ſzvojega obráza kruh jej KM 1796, 7; potom obráza drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; Sztvourmo csloveka na nas obráz KŠ 1754, 95; molécsi; da bi mogli viditi vas obráz KŠ 1771, 618; da je na ſzé vzéo Ádama, Sztálnoszt i obráz nyega BKM 1789, 14; Bôg je pozábo, szkrio je obráz szvoj TA 1848, 8; ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); ovo jaſz poſilam angyela mojega pred obrázom tvojim KŠ 1771, 103
2. oblika pojavljanja glede na zunanjost, videz: Ár prejde etoga ſzvejta obráz KŠ 1771, 503; more z-obrásza zemlé potunoti i vogrszki národ KOJ 1833, III; naj bodo priſzpodobni kobrázi Siná nyegovoga KŠ 1771, 466; Ki vu obrázi Bo'zem bodoucsi nej je za ftrgnenyé dr'zao KŠ 1771, 594; Potom pa dvöma 'znyih hodécsima ſzkázao ſze je vu drügom obrázi KŠ 1771, 155; i vido je Ivan Düjha ſzvétoga doli idoucsega v-telovnom obrázi KM 1796, 95; hi'ze bli'znyega ne popajüjmo, niti pod obrázom právde i pravicze KŠ 1754, 59; i püſztili bi csún vu mourje pod tákſim obrázom, liki da bi ſteli kotve vü ftegüvati KŠ 1771, 426
Prekmurski
ostánek -nka m
1. obstanek: Ár vidim, v-tejli nega oſztánka SŠ 1796, 175
2. relikvije, sveti ostanki: nego prineszao je vno'sino osztánkov od szvétih tejl KOJ 1848, 34
3. nav. mn. potomec: Kakda ſze racsúnajo po redi Szetovi osztánki KM 1796, 9; Od Ádamovi drügi Oſztánkov do potopa KM 1796, 9; Szpominao bom imé tvoje od deczé do osztankov deczé TA 1848, 37; radoszt nê szamo onomi, nego i nyega osztankom KAJ 1870, 11; Ádama ſziroute, Ino oſztánke BKM 1789, 34; Jeli je Kájn meo oſztánke KM 1796, 10; li oſztánki ſze zvelicsajo KŠ 1771, 469
4. ostanek: ki ſzo oſztánki ovi Vandaluſov KŠ 1771, A6a; Tak záto i vezdásnyem vrejmeni je oſztánek vcsinyeni KŠ 1771, 472
1. obstanek: Ár vidim, v-tejli nega oſztánka SŠ 1796, 175
2. relikvije, sveti ostanki: nego prineszao je vno'sino osztánkov od szvétih tejl KOJ 1848, 34
3. nav. mn. potomec: Kakda ſze racsúnajo po redi Szetovi osztánki KM 1796, 9; Od Ádamovi drügi Oſztánkov do potopa KM 1796, 9; Szpominao bom imé tvoje od deczé do osztankov deczé TA 1848, 37; radoszt nê szamo onomi, nego i nyega osztankom KAJ 1870, 11; Ádama ſziroute, Ino oſztánke BKM 1789, 34; Jeli je Kájn meo oſztánke KM 1796, 10; li oſztánki ſze zvelicsajo KŠ 1771, 469
4. ostanek: ki ſzo oſztánki ovi Vandaluſov KŠ 1771, A6a; Tak záto i vezdásnyem vrejmeni je oſztánek vcsinyeni KŠ 1771, 472
Prekmurski
ostàviti ostávim dov.
1. zapustiti, narediti, da kdo kaj dobi: i vſza oſztaviti naſſa drügim bomo mogli SM 1747, 72; I tou nam v-piſzmi oſztávi SŠ 1796, 17; Kaj ſzi palacse Oſztavo tá BKM 1789, 2; mi ſzmo vſza oſztavili KŠ 1771, 63; pren. Tejlo i Krv, ſtero ſzi nám oſztavo KM 1783; duhá je on z-plaſcsom vrét oſztavo Elizeuſſi KM 1790, 77; I angyele, ki ſzo oſztavili ſzvoje prebiváliſcse KŠ 1771, 758
2. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: kak zlo i britko je oſztaviti Goſzpodna Bogá KŠ 1754, 75; ne oſztávim te KŠ 1754, 167; vpotrebi me ne oſztavis SM 1747, 65; ár neosztávis oni, ki iscsejo tebé TA 1848, 7; Boug náſz ne oſztavi nigdár SM 1747, 80; Za toga volo oſztávi cslovik ocso ſzvojega i mater ſzvojo KŠ 1771, 585; Bog ne oſztavi naſz SM 1747, 85; liki bi jo tá oſztavo KŠ 1771, 444; Záto ſzam ſzvejt oſztavo SŠ 1796, 4; Boug moj, zakaj ſzi me oſztavo KŠ 1771, 95; Ar me je Demas oſztavo KŠ 1771, 652; pren. moja moucs me je osztavila KŠ 1754, 241; Niki ſzo lepo példo oſztavili KM 1796, 83
3. postaviti: Ádama je Vparadi'zom osztavo BKM 1789, 13
4. opustiti: naj mámo oſztaviti, ka ſze prepovidáva KMK 1780, 46; Zakaj ne oſztávis veliko csalárnoſzt SŠ 1796, 9; On osztávi odurno pôt kmicze KAJ 1848, 9; Oſztavi ſzve grejhe SŠ 1796, 10; naſſe grehe na ſztrán oſztavimo SM 1747, 84; Hude grejhe oſztavmo BKM 1789, 19; taki je oſztavo delo KM 1790, 74
ostàviti se ostávim se zanemariti se: Nigdár ſze ne oſztávim BRM 1823, 10
ostàvivši -a -e ko je zapustil: I oſztavivſi Názareth idoucsi je prebivao KŠ 1771, 12; nego Stevan sziná osztávivsi je mro KOJ 1848, 25; Osztavivsi zla pôt nôro KAJ 1870, 83; da grejhe oſztavivſi praviczi 'zivimo KŠ 1771, 708
ostávleni -a -o zapuščen: Jezus od Vucsenikov osztávleni KM 1783, 72; Osztávlen i pozáblen, Szem v-vüpanyi pomenkávao KAJ 1848, 220; Ka sze je zgledno na molitev osztávlenoga TA 1848, 82; ali nej szem vido toga pravicsnoga osztávlenoga TA 1848, 30; Od ludi osztávleno KAJ 1870, 19; Mi pa, bratje, oſztávleni od váſz, ſzmo ſze paſcsili KŠ 1771, 617; Ali ni szirotice szo nêcelô osztávlene KAJ 1870, 52
ostávleni -a -o sam. zapuščeni: Oſztávlenim boj Ocsa BKM 1789, 49; Oſztávlenim boj Ocsa BRM 1823, 37
1. zapustiti, narediti, da kdo kaj dobi: i vſza oſztaviti naſſa drügim bomo mogli SM 1747, 72; I tou nam v-piſzmi oſztávi SŠ 1796, 17; Kaj ſzi palacse Oſztavo tá BKM 1789, 2; mi ſzmo vſza oſztavili KŠ 1771, 63; pren. Tejlo i Krv, ſtero ſzi nám oſztavo KM 1783; duhá je on z-plaſcsom vrét oſztavo Elizeuſſi KM 1790, 77; I angyele, ki ſzo oſztavili ſzvoje prebiváliſcse KŠ 1771, 758
2. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: kak zlo i britko je oſztaviti Goſzpodna Bogá KŠ 1754, 75; ne oſztávim te KŠ 1754, 167; vpotrebi me ne oſztavis SM 1747, 65; ár neosztávis oni, ki iscsejo tebé TA 1848, 7; Boug náſz ne oſztavi nigdár SM 1747, 80; Za toga volo oſztávi cslovik ocso ſzvojega i mater ſzvojo KŠ 1771, 585; Bog ne oſztavi naſz SM 1747, 85; liki bi jo tá oſztavo KŠ 1771, 444; Záto ſzam ſzvejt oſztavo SŠ 1796, 4; Boug moj, zakaj ſzi me oſztavo KŠ 1771, 95; Ar me je Demas oſztavo KŠ 1771, 652; pren. moja moucs me je osztavila KŠ 1754, 241; Niki ſzo lepo példo oſztavili KM 1796, 83
3. postaviti: Ádama je Vparadi'zom osztavo BKM 1789, 13
4. opustiti: naj mámo oſztaviti, ka ſze prepovidáva KMK 1780, 46; Zakaj ne oſztávis veliko csalárnoſzt SŠ 1796, 9; On osztávi odurno pôt kmicze KAJ 1848, 9; Oſztavi ſzve grejhe SŠ 1796, 10; naſſe grehe na ſztrán oſztavimo SM 1747, 84; Hude grejhe oſztavmo BKM 1789, 19; taki je oſztavo delo KM 1790, 74
ostàviti se ostávim se zanemariti se: Nigdár ſze ne oſztávim BRM 1823, 10
ostàvivši -a -e ko je zapustil: I oſztavivſi Názareth idoucsi je prebivao KŠ 1771, 12; nego Stevan sziná osztávivsi je mro KOJ 1848, 25; Osztavivsi zla pôt nôro KAJ 1870, 83; da grejhe oſztavivſi praviczi 'zivimo KŠ 1771, 708
ostávleni -a -o zapuščen: Jezus od Vucsenikov osztávleni KM 1783, 72; Osztávlen i pozáblen, Szem v-vüpanyi pomenkávao KAJ 1848, 220; Ka sze je zgledno na molitev osztávlenoga TA 1848, 82; ali nej szem vido toga pravicsnoga osztávlenoga TA 1848, 30; Od ludi osztávleno KAJ 1870, 19; Mi pa, bratje, oſztávleni od váſz, ſzmo ſze paſcsili KŠ 1771, 617; Ali ni szirotice szo nêcelô osztávlene KAJ 1870, 52
ostávleni -a -o sam. zapuščeni: Oſztávlenim boj Ocsa BKM 1789, 49; Oſztávlenim boj Ocsa BRM 1823, 37
Prekmurski
pà vez.
1. pa, za izražanje nasprotnega ali nepričakovanega: májo i fticze nebeſzke gnezda, ſzin cslovecsi pa nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; Stero je náj ménſe med vſzejm Szeményem, gda pa gori zraſzté, vékse je od kakſté zelenyá KŠ 1771, 444; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo, mene ſzi pa na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Po csednouſzti more prevzéti cslovik priſztaroſzt, nej pa po tühoj brádi KM 1790, 20; Vszáki dou ſze naj zviszi, Breig ſze pa naj ponizi BKM 1789, 13; Mojo düso Bougi preporácsam, Tejlo pa materi zemli SŠ 1796, 6; Jasz sze pa vüpam vu szmilenoszti tvojoj TA 1848, 10; Na kamenicsi piszani redôvje nasztánejo, v knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 7; Jo'zef za zvünesnyo, 'zena pa za hi'zno delo sze szkrbêla AI 1875, kaz. br. 7; Po hrbti je sive dlake, na telli na prej je pa čaren AI 1878, 10; Svojoj materi je pa nej vüpao nikaj od toga ovaditi BJ 1886, 9
2. za dopolnjevanje povedanega: do etoga csasza, naime pa zato, kai szi mené obaruval ABC 1725, A5b; Kai je pa on vcſino, kai je náſz odküpo SM 1747, 12; Mati pa záto, kaj náſſo düſo paſzé KŠ 1754, 129; Naj bole pa niki právde krivi vucsitelje KŠ 1771, 590; Ktomi pa mej na Bo'zo ſzlü'zbo gotovo ſzrczé BKM 1789, 6b; Ejva je pa Ádama napelala KM 1796, 7; Gda pa ſztvojega tanácsa Bom z-ſzvejta preminyávao SŠ 1796, 3; a ti hüdi nam pa Boug ne dáj piti SIZ 1807, 6; za vucsenike szam je pa poszloveno KOJ 1833, V; On vu 'zitki pokoj, Vu szmrti pa trôst szvoj Zgubi KAJ 1848, 4; Goszpod pa osztáne na veke TA 1848, 7; Doszta sztváram je koszminye odetel, vnôgim pa pérje KAJ 1870, 10; Nôvi mertüki leh'zési bodo v racsuni, to drügo je pa tô, ka AI 1875, kaz. br. 6; Hert stišnjenoga zádnjega tela, pa je naznano hitri AI 1878, 8; Po jeli pa etak Bogi hválo dávamo BJ 1886, 6
3. za vezanje dveh istovrstnih členov: Gucsim, ali pa popejvam KŠ 1754, 272; Odgovorécsi pa erkao je KŠ 1771, 45; Naslêdnje pa računajo BJ 1886, 3
1. pa, za izražanje nasprotnega ali nepričakovanega: májo i fticze nebeſzke gnezda, ſzin cslovecsi pa nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; Stero je náj ménſe med vſzejm Szeményem, gda pa gori zraſzté, vékse je od kakſté zelenyá KŠ 1771, 444; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo, mene ſzi pa na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Po csednouſzti more prevzéti cslovik priſztaroſzt, nej pa po tühoj brádi KM 1790, 20; Vszáki dou ſze naj zviszi, Breig ſze pa naj ponizi BKM 1789, 13; Mojo düso Bougi preporácsam, Tejlo pa materi zemli SŠ 1796, 6; Jasz sze pa vüpam vu szmilenoszti tvojoj TA 1848, 10; Na kamenicsi piszani redôvje nasztánejo, v knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 7; Jo'zef za zvünesnyo, 'zena pa za hi'zno delo sze szkrbêla AI 1875, kaz. br. 7; Po hrbti je sive dlake, na telli na prej je pa čaren AI 1878, 10; Svojoj materi je pa nej vüpao nikaj od toga ovaditi BJ 1886, 9
2. za dopolnjevanje povedanega: do etoga csasza, naime pa zato, kai szi mené obaruval ABC 1725, A5b; Kai je pa on vcſino, kai je náſz odküpo SM 1747, 12; Mati pa záto, kaj náſſo düſo paſzé KŠ 1754, 129; Naj bole pa niki právde krivi vucsitelje KŠ 1771, 590; Ktomi pa mej na Bo'zo ſzlü'zbo gotovo ſzrczé BKM 1789, 6b; Ejva je pa Ádama napelala KM 1796, 7; Gda pa ſztvojega tanácsa Bom z-ſzvejta preminyávao SŠ 1796, 3; a ti hüdi nam pa Boug ne dáj piti SIZ 1807, 6; za vucsenike szam je pa poszloveno KOJ 1833, V; On vu 'zitki pokoj, Vu szmrti pa trôst szvoj Zgubi KAJ 1848, 4; Goszpod pa osztáne na veke TA 1848, 7; Doszta sztváram je koszminye odetel, vnôgim pa pérje KAJ 1870, 10; Nôvi mertüki leh'zési bodo v racsuni, to drügo je pa tô, ka AI 1875, kaz. br. 6; Hert stišnjenoga zádnjega tela, pa je naznano hitri AI 1878, 8; Po jeli pa etak Bogi hválo dávamo BJ 1886, 6
3. za vezanje dveh istovrstnih členov: Gucsim, ali pa popejvam KŠ 1754, 272; Odgovorécsi pa erkao je KŠ 1771, 45; Naslêdnje pa računajo BJ 1886, 3
Svetokriški
paradiž -a m raj, paradiž: tamkaj je bil Paradish im. ed. ǀ s. Grogor samerka, de Paradish im. ed. je bil en ſpomin s: Chat: karsh: Cirqve ǀ Drev tiga lebna v' ſrédi Paradisha rod. ed. ǀ ſrejd tiga Paradiſha rod. ed. ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha rod. ed. ſvera ǀ Bug Adama, inu Euo s'paradisha rod. ed. je puſtil ſtepſti ſavolo njeh nepokorshine ǀ shiher bi ga Paradishu daj. ed. perglihali ǀ paradish tož. ed. ſta bila ſapuſtila ǀ Bug prezej v'Paradish tož. ed. pride, inu Adama ijszhe ǀ G. Bug je bil takorshno vahto poſtavil pred Paridish tož. ed. ǀ shena je bila ſtuariena v'Paradishi mest. ed. ǀ ſe ym nej sdelu drugazu, temuzh kakor de bi bily v'Paradishi mest. ed. ǀ nej hotel obenu nerodovitnu drivu v'Paradiſhi mest. ed. imèti ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu mest. ed. ſe je vnkaj rèslil ǀ Tedaj v'Paradishu mest. ed. nej bilu obene kazhe ǀ Tudi ſe resveſſelim s' Paradisham or. ed. tiga S. Kloshtra ← nem. Paradies < srvnem. paradīs(e) ← lat. paradīsus ← gr. παράδεισος ← srperz., prim. av. pairi-daēza ‛obzidje’
Prekmurski
paradìžom -a m raj, paradiž: Ka je bio Para-di'ſom KM 1796, 5; Od nebeſzkoga paradi'zoma KŠ 1771, 807; i vö ſzta vr'sena z-lejpoga Paradi'soma KM 1796, 7; nám z-Paradi'soma vövr'senim haszniti nakano KOJ 1833, IX; Kaj je vneſeni vu Paradi'zom KŠ 1771, 550; ino ſzi Paradi'som obecsao KM 1783, 144; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; i záto ga je Boug 'sivoga dáo odneſzti v-Paradi'som KM 1796, 10; i nyega vu Paradi'som poſztavo SIZ 1807, 3; Preczi vParadiſomi BKM 1789, 6; Gda je v-Paradi'somi püſzto KM 1796, 6; ſzam z-Kriſztusom v-Paradi'somi SŠ 1796, 153
Prekmurski
pítani -a -o prid.
1. vprašan: Pítani pa od Farizeuſov, gda pride KŠ 1771, 229
2. v zvezah: pitani den sodni dan: bode ſztrasni Prevnougim lidém te dén pitani BKM 1789, 435; pitani dén je tü KOJ 1914, 130; Vſzej od Ádama notr do pitanoga dnéva bodoucſi lüdi KŠ 1754, 139; oſpotávczov, ki bodo pitanoga dnéva priſeſztyé za volo müdjenyá, vu dvojnoſzt vlekli KŠ 1771, 716; Na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; düsa Do pitana dnéva v-Bo'si rokáj bode SŠ 1796, 25; i jaſzga na pitan dén gori obüdim SM 1747, 24; Konecz hocse biti, Teda na pitani den BKM 1789, 9; Veliko diko bo meli, Ti vörni na dén pitani SŠ 1796, 16;
pitani stolec sodni stol: gda ſze pred tvoj pitani ſztolecz poſztávimo KŠ 1771, 836; ſzedécsi na pitanom ſztouczi zapovedao je KŠ 1771, 419; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KŠ 1754, 228; naj ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KM 1783, 38
1. vprašan: Pítani pa od Farizeuſov, gda pride KŠ 1771, 229
2. v zvezah: pitani den sodni dan: bode ſztrasni Prevnougim lidém te dén pitani BKM 1789, 435; pitani dén je tü KOJ 1914, 130; Vſzej od Ádama notr do pitanoga dnéva bodoucſi lüdi KŠ 1754, 139; oſpotávczov, ki bodo pitanoga dnéva priſeſztyé za volo müdjenyá, vu dvojnoſzt vlekli KŠ 1771, 716; Na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; düsa Do pitana dnéva v-Bo'si rokáj bode SŠ 1796, 25; i jaſzga na pitan dén gori obüdim SM 1747, 24; Konecz hocse biti, Teda na pitani den BKM 1789, 9; Veliko diko bo meli, Ti vörni na dén pitani SŠ 1796, 16;
pitani stolec sodni stol: gda ſze pred tvoj pitani ſztolecz poſztávimo KŠ 1771, 836; ſzedécsi na pitanom ſztouczi zapovedao je KŠ 1771, 419; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KŠ 1754, 228; naj ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KM 1783, 38
Svetokriški
počet -a prid. spočet: ò prelepa maria danaſs pres madesha pozheta im. ed. ž ǀ Maria Diviza je pres madesha pozheta im. ed. ž ǀ on ſuſebno andoht je imel pruti Marij pres madesha pozheti daj. ed. ž ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti daj. ed. ž ǀ kateri od Adama pridemo, smò v grehij pozheti im. mn. m ǀ vſe ſo bile v' madeshi pozhete im. mn. ž Po dogmi iz 17. stol. je bila brezmadežno spočeta tudi Kristusova mati Marija.
Svetokriški
poerbati -am dov. podedovati: ima krajleveſtu poerbat nedol. ǀ Vmarie en Firsht, Syn poerba 3. ed. deshelo ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih poerbaio 3. mn. zhaſt ǀ leto boleſan je od ſvoih ſtarishih poerbal del. ed. m ǀ ti ſi od tvojh ſtarishih po erbal del. ed. m to Sveto vero ǀ S. Anna je poerbala del. ed. ž zhaſt ǀ Maria Diviza popolnoma je pò erbala del. ed. ž ǀ od Adama, inu Eue vſy ludje ſmò yh poerbali del. mn. m ǀ od nashih ſmò po erbali del. mn. m, blagu, slatù → erbati
Svetokriški
poročiti -im dov. poročiti, tj. 1. vzeti za ženo: po ſili je mogal to loterzo porozhit nedol. ǀ de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize Catharine, inu Anno Boleno porozhj 3. ed. ǀ poprei je bil porozhil del. ed. m eno lepo shlahtno Gospodizhno Natalia imenovano ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil del. ed. m S. Eliſabetho 2. narediti za moža in ženo: kateri je bil od sazhetka tiga ſveta Adama, inu Euo porozhil del. ed. m
Prekmurski
postàviti -stávim dov.
1. postaviti, narediti, da pride kaj kam: da ſzmerti zroka nemres poſztaviti SM 1747, 82; ove peſzmi i vete nouvi réd poſztaviti BKM 1789, 2b; Jó'ſue zapovedao dvanájſzet kámnov poſztaviti KM 1796, 42; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; i düjh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Zákon, ſteroga poſztávim zhi'zov Izraelſzkov KŠ 1771, 684; Moj 'zitek, düso i tejlo Poſztávim pod tvojo obrámbo BKM 1789, 370; Eti me Po szmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; I poſztávi ovczé zdejſzne ſzvoje KŠ 1771, 85; i kvár na meſzto poſztávi KMK 1780, 75; tak zdaj poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; I 'zivincse poſztavte, da gori poſzadite Pavla KŠ 1771, 415; naj po mejſztaj poſztávi preſzbitere KŠ 1771, 655; gori ſzo ga pelali vu Jeru'zálem, da bi ga poſztavila pred Goſzpodna KŠ 1771, 169; krála mojega i poſztavo ſzam ga na Sion KŠ 1754, 105; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; Poſztavo je Goſzpodin Boug v-Paradi'ſom vſzáke féle drevje KM 1796, 5; ino je tak [žensko] k-tomi moskomi poſztavo SIZ 1807, 3; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo necſiſztoucse KŠ 1754, 120; poglávari, i poſztavili ſzo pred nyega Pavla KŠ 1771, 416
2. postaviti koga za kaj, določiti, urediti kaj: da bi váſz csiſzto dévojko poſztaviti mogo Kriſztuſi KŠ 1771, 547; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; I Goſzpouda ga poſztávi BKM 1789, 168; gizdave zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; stájerszkoga Hercega za szvojega nasztopnika posztávi KOJ 1848, 89; Goszpodne, i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; naj ga krála poſztávijo KŠ 1771, 283; Da bi jo poſztavo ſzám ſzebi odicseno tákſo czérkev KŠ 1771, 585; vtákſi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; Nej ſzte me vi odébrali nego poſztavo ſzam váſz KŠ 1771, 317; Ár náſz je Boug nej poſztavo na ſzrditoſzt KŠ 1771, 622; Bog je Jesussa rendeluval, (poſztavo) na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; Goszpoda szi ga posztavo nad rok tvoji delom TA 1848, 7; Náſz ſzi pravicsne poſztavo BKM 1789, 109; k-ſzebi jo je vzéla, i vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; je Czaszar szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8
postàviti se -stávim se
1. priti v določen položaj, na določeno mesto, pobahati se: pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7; Kama sze pridevnik posztávi AIN 1876, 28; [medved] te se na zádnje nogé postávi AI 1878, 10; med ovczé ſze poſztávimo KŠ 1771, 841; Vu nase ſzi ſze ſzirmastvo poſztavio BRM 1823, 15; gda ſzeje [Pavel] ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338; na stero meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2
2. upreti se: Vnogokrát szo sze prôti posztavili, ka bi teski törszki járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3; Podgan V sili se ešče proti človeki postávi AI 1878, 12
postàvši -a -e ko je postavil: Pripelali ſzo pa edno 'zeno vu práznoſzti zapopádjeno, i poſztávſi jo na ſzrejdo KŠ 1771, 291
postàvivši -a -e ko je postavil: I poſztavivſi je pred voje vitézov govorécsi KŠ 1771, 392; na ſzpoudnyo lampo ga [jezik] poſztávivsi KMK 1780, 65
postávleni -a -o
1. določen, imenovan: Kriſztus je poſztávleni od Bogá ſzodecz KŠ 1754, 113; Kralicze, kamurnik, ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; Na koj ſzam poſztávlen predgar KŠ 1771, 636; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; Da poſztávleno to dejte, v Izraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40; znaménye (’) stero zgora kre litere posztávleno znamenüje KOJ 1833, 9; bej'zmo vtom, pred náſz poſztávlenom boji KŠ 1771, 694; pren. je nyegova cſiſztoucsa na ſzvetloſzt poſztávlena KŠ 1771, A3a; Nego pod tutormi i ſzkrbleniki je notri do poſztávlenoga od ocsé dnéva KŠ 1771, 564; ár ſzo od Bogá na tom poſztávleni KŠ 1754, 219; iſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34
2. postavljen, priveden: i pred poglaváre i krále poſztávleni bodete KŠ 1771, 143
3. sezidan, zgrajen: szo tüdi nouve Cérkvi i na nasem szlovenszkom posztávlene KOJ 1848, 112
4. urejen, razvrščen: Ár i Hymnuske, i Hválne peſzmi ſzo po rédi tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II
1. postaviti, narediti, da pride kaj kam: da ſzmerti zroka nemres poſztaviti SM 1747, 82; ove peſzmi i vete nouvi réd poſztaviti BKM 1789, 2b; Jó'ſue zapovedao dvanájſzet kámnov poſztaviti KM 1796, 42; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; i düjh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Zákon, ſteroga poſztávim zhi'zov Izraelſzkov KŠ 1771, 684; Moj 'zitek, düso i tejlo Poſztávim pod tvojo obrámbo BKM 1789, 370; Eti me Po szmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; I poſztávi ovczé zdejſzne ſzvoje KŠ 1771, 85; i kvár na meſzto poſztávi KMK 1780, 75; tak zdaj poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; I 'zivincse poſztavte, da gori poſzadite Pavla KŠ 1771, 415; naj po mejſztaj poſztávi preſzbitere KŠ 1771, 655; gori ſzo ga pelali vu Jeru'zálem, da bi ga poſztavila pred Goſzpodna KŠ 1771, 169; krála mojega i poſztavo ſzam ga na Sion KŠ 1754, 105; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; Poſztavo je Goſzpodin Boug v-Paradi'ſom vſzáke féle drevje KM 1796, 5; ino je tak [žensko] k-tomi moskomi poſztavo SIZ 1807, 3; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo necſiſztoucse KŠ 1754, 120; poglávari, i poſztavili ſzo pred nyega Pavla KŠ 1771, 416
2. postaviti koga za kaj, določiti, urediti kaj: da bi váſz csiſzto dévojko poſztaviti mogo Kriſztuſi KŠ 1771, 547; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; I Goſzpouda ga poſztávi BKM 1789, 168; gizdave zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; stájerszkoga Hercega za szvojega nasztopnika posztávi KOJ 1848, 89; Goszpodne, i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; naj ga krála poſztávijo KŠ 1771, 283; Da bi jo poſztavo ſzám ſzebi odicseno tákſo czérkev KŠ 1771, 585; vtákſi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; Nej ſzte me vi odébrali nego poſztavo ſzam váſz KŠ 1771, 317; Ár náſz je Boug nej poſztavo na ſzrditoſzt KŠ 1771, 622; Bog je Jesussa rendeluval, (poſztavo) na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; Goszpoda szi ga posztavo nad rok tvoji delom TA 1848, 7; Náſz ſzi pravicsne poſztavo BKM 1789, 109; k-ſzebi jo je vzéla, i vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; je Czaszar szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8
postàviti se -stávim se
1. priti v določen položaj, na določeno mesto, pobahati se: pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7; Kama sze pridevnik posztávi AIN 1876, 28; [medved] te se na zádnje nogé postávi AI 1878, 10; med ovczé ſze poſztávimo KŠ 1771, 841; Vu nase ſzi ſze ſzirmastvo poſztavio BRM 1823, 15; gda ſzeje [Pavel] ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338; na stero meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2
2. upreti se: Vnogokrát szo sze prôti posztavili, ka bi teski törszki járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3; Podgan V sili se ešče proti človeki postávi AI 1878, 12
postàvši -a -e ko je postavil: Pripelali ſzo pa edno 'zeno vu práznoſzti zapopádjeno, i poſztávſi jo na ſzrejdo KŠ 1771, 291
postàvivši -a -e ko je postavil: I poſztavivſi je pred voje vitézov govorécsi KŠ 1771, 392; na ſzpoudnyo lampo ga [jezik] poſztávivsi KMK 1780, 65
postávleni -a -o
1. določen, imenovan: Kriſztus je poſztávleni od Bogá ſzodecz KŠ 1754, 113; Kralicze, kamurnik, ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; Na koj ſzam poſztávlen predgar KŠ 1771, 636; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; Da poſztávleno to dejte, v Izraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40; znaménye (’) stero zgora kre litere posztávleno znamenüje KOJ 1833, 9; bej'zmo vtom, pred náſz poſztávlenom boji KŠ 1771, 694; pren. je nyegova cſiſztoucsa na ſzvetloſzt poſztávlena KŠ 1771, A3a; Nego pod tutormi i ſzkrbleniki je notri do poſztávlenoga od ocsé dnéva KŠ 1771, 564; ár ſzo od Bogá na tom poſztávleni KŠ 1754, 219; iſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34
2. postavljen, priveden: i pred poglaváre i krále poſztávleni bodete KŠ 1771, 143
3. sezidan, zgrajen: szo tüdi nouve Cérkvi i na nasem szlovenszkom posztávlene KOJ 1848, 112
4. urejen, razvrščen: Ár i Hymnuske, i Hválne peſzmi ſzo po rédi tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II
Svetokriški
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
Svetokriški
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
Prekmurski
pregréišenje tudi pregréjšenje -a tudi pregrešenjé -á s pregrešenje, greh, prestopek: Vu pregreiſenyi SM 1747, 35; Pred pregreiſenyem SM 1747, 35; vönie verzi za nyihovoga pregresenyá vollo ABC 1725; Za pregrejsena Ocsé Adama BKM 1789, 45; Odpüſzti pregresênye BRM 1823, 31; Ocsa vas, odpiſzti vám pregrejſenyé vaſe KŠ 1771, 138; ka ſzam i jasz mojim du'snikom i pregrejsenyé odpüszto KM 1783, 21; Za kakovi dug, ali pregrejſenye Je Tve trplejnye BKM 1789, 7; Odpüszto szi pregresênya ludsztvi TA 1848, 69
Svetokriški
priti -idem dov. 1. priti: vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati: de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti: zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati: od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se: ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se: sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se: Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se: ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem
Svetokriški
prst2 -i ž prst: de bi perloshnost imel premiſhluati de bò perſt im. ed. ratal ǀ Mosh je bil ſtuarjen is perſti rod. ed., Shena is rebra tiga mosha ǀ kaj drusiga imam, semuzh enu malu gijele persti rod. ed. ǀ Bug je bil zhloveka is perſtj rod. ed. ſtuaril ǀ is perstj rod. ed., inu nikar is vode, ali is luffta ǀ je bil ſtuaril tiga perviga Mosha Adama s'perſti rod. ed. ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh, namrezh to perst tož. ed., ali gillu
Svetokriški
raniti -im dov. raniti: obenu oroshje vas nebo moglu ranit nedol. ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam, ga ranish 2. ed. s'tuojo hudo miſlio ǀ ta bodezhi tèrn tiga greha velikukrat rani 3. ed. vasho dusho ǀ nje shaloſtnu ſerze ranite 2. mn. ǀ zhloveka kirkuli morio ubodeio, inu ranio 3. mn. ǀ bo imel en nagi mezh v'roki, is katerem bo ranil del. ed. m te terdòuratne gresnike ǀ kadar bode tebe ranel del. ed. m ǀ Seſtriza moja Neveſta, ti ſi mozhnu ranila del. ed. ž moje ſerze ǀ je bila rànila del. ed. ž Adama, Euo ǀ de bi jo kazha neranila +del. ed. ž, inu ne pizhila ǀ So morebiti tuoij Saurashniki, ſvejt, hudizh, inu meſsu tebe premogli, inu ranili del. mn. m tuojo dusho s'oroshiam teh pregreh ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile del. mn. ž raniti se raniti se: sa tiga volo bosh ſe ranil del. ed. m s'mezhom tiga greha
Svetokriški
rebro -a s rebro: Bug je ſtuaril sheno is rebra rod. ed. tiga mosha ǀ Eua, katero Bug s'Adamaviga rebra rod. ed. je bil ſtuaril ǀ Ali ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte Euo ſtuaril, temuzh s'rebra rod. ed. ǀ Je vſel Bug enu rebru tož. ed. is Adama, ter je ſiſidal sheno ǀ po nagih perſah ſe tolzhe, de je zhudu de rebra tož. mn. neprebie ǀ Po rebrah mest. mn. ǀ karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah mest. mn. ogladi
Prekmurski
rodìti -ím dov. in nedov.
1. roditi: Szülni; roditi KOJ 1833, 174; 'Zena, gda rodi KŠ 1771, 321; Bogá devicza ka rodi BKM 1789, 3; naj z-boleznoſztyom rodi deczo KM 1796, 7; naj te mláde deczo rodijo KŠ 1771, 641; Kaj ona Szina bo rodila BRM 1823, 4; Kaj bode rodila Jezusa BRM 1823, 10; ſzpunili ſzo ſze dnévi, vſteri bi ona rodila KŠ 1771, 167; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; Decsicza moja, ſtere pá zboleznoſztyov rodim KŠ 1771, 565
2. dajati plodove: ka nikomi od Adama i Ejve máo rou'se nerodi KOJ 1845, 4
rodìti se -ím se roditi se: bole sze je nigdár nêroditi KAJ 1848, 7; Ár kak ſze na ſzvejt rodimo SŠ 1796, 118; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Na ſzvejt ſzem ſze roudo BKM 1789, 207; Ti ſzi ſze rodo brez’ grejha BKM 1789, 104; Na ſzvejt ſzi ſze od tvoje Materé roudo SŠ 1796, 81; Vſziromaſtvi rodil ſze je zdejve BKM 1789, 72; Vu Betlehemi ſze edno dejtecze, Na ſzvejt rodilo BKM 1789, 34; pren. Rodi ſze nám zvelicsanye BKM 1789, 1
rodéči -a -e
1. rodeč: I noſzecsa bodoucsa kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
2. rodoviten: Rodina (rodécsa zemla) nyiv je jáko rázlocsne dôbi KAJ 1870, 119
ròdjeni -a -o
1. rojen: kai je te iſzti te pervi rodjeni SM 1747, 30; Szin Boug je rodjen od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; Boug Rodjeni KM 1783, 10; Ah, kak bi jasz rad bil, da bi nebio rodjen BKM 1789, 444; Kriſztus grejsnikom rodjeni BKM 1789, 3; eden drügi od ſziromaski roditelov rodjeni pojbics KM 1790, 56; ár szo oni 'seleznoga Vármegyéva rodjeni KOJ 1833, IIII; eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3; Rodjen je Luther Mártin KOJ 1845, 53; kako ednoga rodjenoga ſziná od Otzá SM 1747, 11; Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom jedinom rodjenom SM 1747, 44; Mi ſzmo vu grejhi rodjeni BKM 1789, 338
2. izviren: za pervoga ino znami rodjenoga greiha voljo TF 1715, 19
1. roditi: Szülni; roditi KOJ 1833, 174; 'Zena, gda rodi KŠ 1771, 321; Bogá devicza ka rodi BKM 1789, 3; naj z-boleznoſztyom rodi deczo KM 1796, 7; naj te mláde deczo rodijo KŠ 1771, 641; Kaj ona Szina bo rodila BRM 1823, 4; Kaj bode rodila Jezusa BRM 1823, 10; ſzpunili ſzo ſze dnévi, vſteri bi ona rodila KŠ 1771, 167; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; Decsicza moja, ſtere pá zboleznoſztyov rodim KŠ 1771, 565
2. dajati plodove: ka nikomi od Adama i Ejve máo rou'se nerodi KOJ 1845, 4
rodìti se -ím se roditi se: bole sze je nigdár nêroditi KAJ 1848, 7; Ár kak ſze na ſzvejt rodimo SŠ 1796, 118; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Na ſzvejt ſzem ſze roudo BKM 1789, 207; Ti ſzi ſze rodo brez’ grejha BKM 1789, 104; Na ſzvejt ſzi ſze od tvoje Materé roudo SŠ 1796, 81; Vſziromaſtvi rodil ſze je zdejve BKM 1789, 72; Vu Betlehemi ſze edno dejtecze, Na ſzvejt rodilo BKM 1789, 34; pren. Rodi ſze nám zvelicsanye BKM 1789, 1
rodéči -a -e
1. rodeč: I noſzecsa bodoucsa kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
2. rodoviten: Rodina (rodécsa zemla) nyiv je jáko rázlocsne dôbi KAJ 1870, 119
ròdjeni -a -o
1. rojen: kai je te iſzti te pervi rodjeni SM 1747, 30; Szin Boug je rodjen od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; Boug Rodjeni KM 1783, 10; Ah, kak bi jasz rad bil, da bi nebio rodjen BKM 1789, 444; Kriſztus grejsnikom rodjeni BKM 1789, 3; eden drügi od ſziromaski roditelov rodjeni pojbics KM 1790, 56; ár szo oni 'seleznoga Vármegyéva rodjeni KOJ 1833, IIII; eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3; Rodjen je Luther Mártin KOJ 1845, 53; kako ednoga rodjenoga ſziná od Otzá SM 1747, 11; Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom jedinom rodjenom SM 1747, 44; Mi ſzmo vu grejhi rodjeni BKM 1789, 338
2. izviren: za pervoga ino znami rodjenoga greiha voljo TF 1715, 19
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 81
Dostopnost