Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
ad.. [poudarjeno ád] predp.; pred d, f, g, k, l, p, t varianta a..3; pred c varianta ak.. |k, proti, blizu| adsorbírati, adaptírati, adhezíja, adherénten, advènt, advokát, adnotácija, administrácija; adícija, afiksácija, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija; akceptírati, akcidénca
Celotno geslo ePravopis
adv.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
adventni
prislov
advokat; advokatinja
SSKJ²
advokát -a m (ȃ)
kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
Pravopis
advokát -a m, člov. (ȃ) izročiti zadevo ~u odvetniku; poud. Ne bom tvoj ~ |zagovornik|
advokátka -e ž, člov. (ȃ) odvetnica
Celotno geslo Sinonimni
advokát -a m
GLEJ SINONIM: odvetnik, zagovornik
Celotno geslo Etimološki
advokȃt -a m
Pleteršnik
advokȃt, m. der Advocat; — prim. odvetnik.
Celotno geslo Kostelski
advokat ► advȯˈkaːt -a m
Celotno geslo Etimološki
advokȃtka – glej advokȃt
Celotno geslo Etimološki
advokȃtski – glej advokȃt
Celotno geslo Etimološki
advokatȗra – glej advokȃt
Pravopis
..át1 m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'nosilec lastnosti' aziát, desperát, diskalceát
2. člov. 'opravkar' advokát, diplomát
3. 'dejanje' diktát, falzifikát
4. 'rezultat dejanja' destilát, fabrikát
5. 'prostor, mesto' dekanát, emirát, konzulát
6. 'snov' fosfát, karbonát, kondenzát, nitrát
7. 'skupno ime' episkopát
Celotno geslo Etimološki
avokȃdo -a m
SSKJ²
dóhtar -ja m (ọ́)
1. nižje pog. zdravnik, doktor: iti k dohtarju; poslati po dohtarja / vedno hodi okoli dohtarjev
2. star. odvetnik, advokat: zadevo sem izročil dohtarjem / jezični, pravdarski dohtar
● pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno
Celotno geslo Frazemi
dóhtar Frazemi s sestavino dóhtar:
govoríti kot raztŕgan dóhtar, govoríti kot stŕgan dóhtar
Celotno geslo Kostelski
dohtar ► ˈdọːxtar -ja m
SSKJ²
dóktor -ja m (ọ́)
1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor gospod doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; govoril sem z doktor Zarnikom z doktorjem Zarnikom; doktor Korenova doktorica Korenova; doktor Bleiweisove Novice Novice doktorja Bleiweisa
// kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije
2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja
3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira; v prid. rabi: doktor roman umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja
Celotno geslo Frazemi
hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
SSKJ²
jezíčen2 -čna -o prid. (ī)
1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle
2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar
● star. jezični dohtar odvetnik, advokat
Pleteršnik
jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezȋčne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.-Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.
Število zadetkov: 31