Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
àjd, ájda, m. der Heide; — iz nem.
Celotno geslo Pohlin
ajd [ȁjd] samostalnik moškega spola

pogan, ajd

Svetokriški
ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’
Celotno geslo eSSKJ16
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje
Celotno geslo eSSKJ16
ajd2 -a samostalnik moškega spola
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju; SODOBNA USTREZNICA: ajda
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo Megiser
ajda -e samostalnik ženskega spola
Svetokriški
ajdinja -e ž ajdinja, poganka: ijskrè, katere v'njemu je hotela obuditi ena lepa Ajdinia im. ed., katera je shelela Francisca v'nezhistost perpravit (I/1, 109) → ajd
Celotno geslo eSSKJ16
ajdinja -e (ajdina, ajdinja, ajdena) samostalnik ženskega spola
v Novi zavezi ženska, ki ni pripadnica izvoljenega judovskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: Nejudinja
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih
Svetokriški
ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd
Celotno geslo eSSKJ16
ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik
1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ajdovski2 prislov
izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
ajdovsko (ajdovsku, ajdosku) prislov
1. v Novi zavezi izraža način, lasten posamezniku, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogansko
2. protestansko izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ajdovščina -e samostalnik ženskega spola
1. skupnost poganov
2. pogansko mišljenje, poganski način življenja; SODOBNA USTREZNICA: poganstvo
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Svetokriški
Aristoteles -la m osebno lastno ime Aristotel: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles im. ed. Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Aristoteles im. ed. pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu Aristotela rod. ed., Kateri pravi Aristótel, gr. Ἀριστοτέλης (384–322 pr. Kr.), slavni filozof, Platonov učenec
Svetokriški
čigar nepreg. zaim. čigar: G. Bug zhegar im. ed. ž miloſt je nesgruntana ǀ en Ajd Socrates, zhegar tož. ed. m fazonetel vam shenkam ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar tož. ed. ž volo ſi vſelej dopernashala ǀ Menite taisto sadnio uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga, zhegau tož. ed. ž britko martro taushenkrat ſte ponovili Prenarejeno iz čigar pod vplivom česa, čemu ipd. (Tomšič 1930: 12).
Svetokriški
Demetrius -a/-ija m osebno lastno ime Demetrij: Demetrius im. ed. ſe je bil shonal meſta ſa volo pelda ǀ Demetrius im. ed. nej bil ſvejt, nej bil karshenik, je bil en Ajd ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla pasheta krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria tož. ed. Rimskiga Gospuda 1. Demétrij, gr. Δημήτριος (pribl. 336–283 pr. Kr.), vojskovodja 2. Neki rimski gospod
Svetokriški
Demokles -la m osebno lastno ime Demoklej: Democles im. ed. en Ajd raijshi kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla rod. ed. pasheta krajla Demetriuſa (IV, 15) Ni jasno, kdo z imenom Demoklêj, gr. Δημοκλῆς, je mišljen. Gotovo ni mišljen Damoklej (4. stol. pr. Kr.), dvorjan pri tiranu Dioniziju v Sirakuzah.
Celotno geslo eSSKJ16
deželski2 -a -o (deželski, deželški) pridevnik
1. ki se nanaša na deželo; SODOBNA USTREZNICA: deželni, deželski
2. ki ni verskega, cerkvenega značaja; SODOBNA USTREZNICA: posvetni
2.1 ki pripada zemeljski stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: zemeljski, pozemeljski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ferahtljivo (ferahtlivu) prislov
takó, da izraža zelo negativen odnos do koga, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničljivo, prezirljivo
FREKVENCA: 8 pojavitev v 2 delih
Svetokriški
folš1 nepreg. prid. 1. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: ta folsh im. ed. m PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nyh vera je folsh im. ed. ž ǀ krajl Balach je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh rod. ed. m Preroka Balaama ǀ je odperl jamo ſvoje folsh rod. ed. ž vere ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh daj. ed. m Preroku Balamu ǀ je bil preſtrashil Balaama folsh tož. ed. m Preroka ǀ Vna dua folsh im. dv. m prizha, katera ſta zhes S. Stephana djala ǀ nijh folsh im. mn. m Boguvij nemaraio sa shenkinge ǀ de bi nebil od leteh folsh rod. mn. Prerokou sapelan ǀ ſvojm folsh daj. mn. Bogovam ǀ druge folsh tož. mn. m bogove nymash raven mene imeti ǀ En Ajd ſvoje folsh tož. mn. m bogove preklinat, sanizhovati ſe boij ǀ je bil praviga, shiviga Boga ſatail, inu te fovsh tož. mn. m Bogove molil ǀ Ajdje ſo oſtru folsh tož. mn. ž prizhe shtrajfali ǀ folsh tož. mn. s piſſma dellaio ǀ per takorshnih folsh mest. mn. Prerokoh ǀ ſe imamo varvat pred folsh or. mn. Preroki 2. nevoščljiv: Nebodi taku foush im. ed. m, nevoshliu, inu neuſmilen → favš1
Število zadetkov: 39