Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zasvojíti -ím dov., zasvójil (ī í)
1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: alkohol zasvoji človeka; mamila so ga zasvojila / ta navada ga je popolnoma zasvojila
2. ekspr. vzbuditi občutek, spraviti v odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen ga je zasvojila / misel na rešitev ga je popolnoma zasvojila
    zasvojèn -êna -o:
    biti zasvojen z mamili; zasvojena oseba
Pravopis
zasvojíti -ím dov. zasvôji -íte; zasvójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Alkohol ~i človeka; poud. Ljubezen ga je zasvojila |Močno se je zaljubil|
SSKJ²
zavóhati -am dov. (ọ̑)
1. z vohom zaznati: zavohati smrad / zavohati alkohol, dim
2. ekspr. začutiti, zaslutiti: zavohati nevarnost; morali so nekaj zavohati, da so tako hitro odšli / zavohati dobro kupčijo
// odkriti, ugotoviti: takoj je zavohala, zakaj nas sosed tako pogosto obiskuje
SSKJ²
zlívati -am nedov., tudi zlivájte; tudi zlivála (í)
1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride: zlivati vodo iz vedra, po tleh; zlivati juho na krožnik; umazanijo zlivajo v jamo; voda se je zlivala čez rob
 
ekspr. zlivati gnojnico na ljudi, po ljudeh grdo, nesramno govoriti o njih; ekspr. zlivati jezo, žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. zlivati vodo v morje delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. zlivati alkohol vase v velikih požirkih piti; zelo piti
2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zlivati srečo in veselje v pesem / svoje gorje je zlivala na papir ga popisovala
    zlívati se 
    1. tekoč prihajati skupaj: pred mestom se reki zlivata / tu se zlivata Sava in Sora
    2. prehajati drug v drugega: barve, vonji se zlivajo; večji kolobarji se zlivajo v manjše / ekspr.: zgodovina se je zlivala z legendo; v njegovi liriki se narodnostne teme zlivajo z ljubezenskimi
    // ekspr. postajati eno, enovito: glas trobente se je zlival z drugimi glasovi; obrisi so se zlivali s temo / tam, kjer se morje in nebo zlivata / sence se zlivajo v eno
    3. ekspr. (hitro) množično prihajati: množice so se zlivale na trg / od severa se zliva sovražna vojska
    4. ekspr. v veliki količini tekoč pojavljati se kje: voda se je zlivala po skalni steni; znoj se mu zliva s čela, po hrbtu
    ● 
    ekspr. dež se je zlival ves dan močno padal; ekspr. sredstva se zlivajo v sklad stekajo; ekspr. ulica se zliva na trg vodi
    ♦ 
    fiz. jedra lažjih elementov se zlivajo v težja
    zlivajóč -a -e:
    z bučanjem valov zlivajoči se kriki; 
prim. izlivati
Pravopis
zlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zlívanje (í) kaj ~ vodo po tleh; poud. ~ alkohol vase |veliko, zelo piti|; poud. zlivati kaj na koga/kaj ~ jezo na vojake |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zlivati kaj v kaj ~ veselje v pesem |izražati ga s pesmijo|
zlívati se -am se (í) Reki se ~ata pred mestom; poud. Ljudje se ~ajo na trg |množično prihajajo|; zlivati se v kaj fiz. Jedra lažjih prvin se ~ajo v težja; poud. zlivati se z/s kom/čim Zgodovina se ~a z legendo |se meša|
SSKJ²
znàn in znán znána -o prid. (ȁ á; á)
1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi: v svojem času je bil znan govornik; najel je znanega odvetnika; na prireditvi so nastopali znani športniki; daleč naokrog znana gostilna; svetovno znana slika; ekspr. znana spogledljivka; obiskati znano letovišče / predaval bo znani ekonomist / kraj je znan po marmorju; znana je po gostoljubnosti / znan je kot velik razgrajač
2. ki se zanj ve, da obstaja: do zdaj znani ostanki izumrlih živali; znane in na novo odkrite rastline; objavil je vsa znana pisateljeva pisma
// ki se zanj ve sploh: o nesreči je znanih le malo podatkov; ponavljal je same znane stvari; afera je že splošno znana / iz znanih podatkov narediti zaključek / storilec dejanja še ni znan odkrit / kot podkrepitev znana stvar, polomil ga je
3. katerega lastnosti, značilnosti kdo osebno pozna iz izkustva, študija: v znanem kraju se dobro počuti; vsak prostor v tem mestu mu je bil znan; vsebina knjige mu je le deloma znana / pravna stran zadeve mu ni znana je ne pozna / sredstva za investicije bodo znana po obračunu takrat se bo vedelo, koliko jih je
// za katerega se ve, kdo je, kateri je: na cesti je srečal dosti znanih ljudi; igral se je samo z znanimi otroki; povzročitelj bolezni ni znan
// ki vzbudi v osebku občutek identičnosti s tem, kar pozna, ve: po telefonu se je spet oglasil znani glas; bil mu je znan, vendar se ni spomnil njegovega imena; kraj se mu je zdel znan; pisava v pismu mu je bila znana / znan mi je le po obrazu
4. navadno v povedni rabi s katerim se kdo pozna in ima z njim osebne stike: za pomoč je prosil le znane ljudi; že dolgo sta znana / bil je znan z vsemi veljaki v kraju; z dekletom sta si znana; z njim je osebno znan
5. navadno v povedni rabi, s prislovnim določilom ki je, obstaja na kakem prostoru, v kakem času: v alpskem svetu znani plesi; ti običaji so znani na kmetih; iz te geološke dobe so znani predniki orangutana / v tem času znano orodje
● 
v mestu ni bil znan se ni spoznal
♦ 
mat. znani člen enačbe člen enačbe, katerega vrednost je dana
    znáno prisl.:
    bila je znano najimenitnejša gostilna v okolici / v povedni rabi: kolikor je meni znano, ne bodo prišli po tem, kakor sem jaz obveščen; ni nam znano, kaj nameravajo ne vemo; znano vam je, da tega ne želimo veste; ni znano, kam je izginil ne ve se; alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost izraža neosebnost trditve
    znáni -a -o sam.:
    nobenega znanega ni srečal; meja znanega in neznanega
     
    ped. načelo od znanega k neznanemu
Pravopis
znáno povdk. (á) komu/čemu Kolikor je meni ~, nas bodo podprli; Ni nam ~, kaj hočejo; Kot je ~, alkohol zmanjšuje prištevnost
SSKJ²
zóprn -a -o prid., zóprnejši (ọ̑)
1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad; zoprn veter; zoprna svetloba; zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek
// ki vzbuja odpor: zoprn glas; človek zoprnega videza / materini očitki so mu bili zoprni / ima nekaj zoprnih navad; že sama misel na alkohol in cigarete ji je zoprna; zoprno vedenje / ekspr. bolj in bolj mi je zoprn / evfem. matematika ji je bila zoprna ni je imela rada
2. ki prinaša veliko neprijetnosti, težav: zoprn dan; zoprna zadeva; zoprno delo
// ki povzroča zadrego, negotovost: zoprn dogodek; prišlo je do zoprnega nesporazuma; nenadoma se je znašel v zelo zoprnem položaju; namenoma je preslišal zoprno vprašanje
3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti: zoprn človek; znebiti se je hotel zoprnega sopotnika / bil je zoprn za družbo nedružaben, nezabaven / ima nekaj zoprnih lastnosti
    zóprno 
    prislov od zoprn: zoprno govoriti; zoprno se vesti
    // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža močno neugodje, nezadovoljstvo: zoprno mu je bilo lupiti krompir; zoprno mi je bilo, ko smo se srečali
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]
    1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
      1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
Število zadetkov: 169