Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
numêričen -čna -o prid. (é) knjiž. nanašajoč se na številke ali števila; številčen, številski: numerični podatki; numerična preglednica / določiti numerično vrednost / biti v numerični premoči / črkovni in numerični znaki
♦ elektr. numerične operacije računalniške operacije seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja; fiz. numerična apertura število, ki pove, kolikšno območje se zajame z optično napravo; geom. numerična ekscentričnost elipse, hiperbole količnik oddaljenosti gorišča od središča in polovice dolžine velike osi; mat. numerična analiza analiza z numeričnimi metodami; disciplina matematike, ki se ukvarja z numeričnimi metodami; numerična metoda metoda računanja s posebnimi števili; psih. numerični faktor sposobnost za računske operacije, zlasti osnovne
    numêrično prisl.: numerično urejeni podatki
SNB
numerolóški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na numerologe ali numerologijo: numerološka analiza; Numerološka uskladitev prinaša v človeka mir, harmonijo, ljubezen, zadovoljstvo, uspeh in zdravje E ↑numerologíja
SSKJ
oblikóven -vna -o prid. (ọ̄) 
  1. 1. nanašajoč se na obliko: oblikovna dognanost; oblikovne spremembe / oblikovna analiza pesnitve / oblikovne posebnosti sklanjatve / zastar. oblikovne umetnosti likovne umetnosti
    ♦     teh. oblikovni nož nož, s katerim se da predmetu naenkrat končna oblika
  2. 2. knjiž. oblikovalen: za preprostim izrazom se skriva velik oblikovni napor / oblikovni atelje
    oblikóvno prisl.: oblikovno bogat; oblikovno skladna sestava
SSKJ
observácija -e ž (á) knjiž., redko opazovanje: zaradi slabega vremena je bila observacija skoraj nemogoča / observacija in analiza problema
SSKJ
ópus -a m (ọ̑) 
  1. 1. vsa dela kakega avtorja: pesnikov obsežni opus še ni bil objavljen v celoti; razen simfonij sestavljajo njegov opus klavirski koncerti in sonate / izbori iz življenjskega opusa pomembnejših ustvarjalcev
    // s prilastkom vsa dela z določenega področja ustvarjanja kakega avtorja: v zbirki je upoštevan tudi slikarjev grafični opus; analiza njegovega publicističnega opusa
  2. 2. muz. z zaporedno številko zaznamovano glasbeno delo kakega skladatelja: godalni kvartet številka štirinajst v cis-molu opus sto enaintrideset [op. 131] Ludwiga van Beethovna
SSKJ
paradigmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na paradigmo: paradigmatična analiza / dejanje je paradigmatično
SSKJ
pedagóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško
♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo
    pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače
SSKJ
polítika -e ž (í) 
  1. 1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije
    // notranja politika
    // s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika izvršnega sveta; politika Zveze komunistov Jugoslavije / državna, občinska politika
  2. 2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: boj med laburistično in konservativno stranko v angleški politiki; opozicijska politika
  3. 3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Jugoslavije
    // način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / blokovska politika; politika neuvrščenih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile
  4. 4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika
    // publ. določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike
  5. 5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko
    ●     pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko
    ♦     ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
SNB
portféljski -a -o prid. (ẹ̑) fin.
ki se nanaša na portfelj, skupek vrednostnih papirjev; portfolio2 portfeljski vlagatelj; portfeljska analiza; portfeljske naložbe; V zadnjem času so se portfeljski prilivi zmanjšali, saj se je vrednost dolarja okrepila E ↑portfélj
SNB
portfólio1 -a [portfolijo] in portfólijo -a in portfólij -a m (ọ́)
1. fin. skupek vrednostnih papirjev v lasti določene pravne ali fizične osebe; portfelj: Agencija bo upravljala milijardni portfolio, poleg tega bo odločala o strateškem lastništvu države v gospodarstvu
2. mapa z zbranimi deli, dosežki koga: Na natečaj so se lahko prijavili vsi arhitekti, ki so v ocenjevanje predložili svoj referenčni portfolio
// mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; zbirna mapa (1): osebni portfolio; Pripraviti moraš celoten portfolio in ko te sprejmejo, zaprosiš za štipendijo
3. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; listovnik, zbirna mapa (2): otrokov portfolio; Pri ocenjevanju učenčevega znanja naj bi v prihodnosti imeli večjo težo tudi njegova motivacija pri posameznem predmetu in podatki iz njegovega portfolia E ← agl. portfolio ← it. portafoglio 'denarnica' iz portare 'nositi' + foglio 'list'
    portfólio2 -- v prid. rabi fin.
    portfeljski: portfolio investitor; portfolio analiza; portfolio naložbe; V določenih okoliščinah lahko tuje portfolio investicije resno ogrozijo makroekonomsko stabilnost države
SNB
pòststrukturalízem -zma in póststrukturalízem -zma m (ȍ-ī; ọ̑-ī)
metodološka smer, ki sledi strukturalizmu: Iz poststrukturalizma izhajajoča analiza identitet opozarja, da nobena identiteta, se pravi tudi nacionalna ne, ne stoji sama po sebi: vedno potrebuje nekaj, nasproti čemur se lahko vzpostavi E ← agl. post-structuralism, nem. Poststrukturalismus iz (↑)póst... + (↑)strukturalízem
SNB
povrátniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    povrátna informácija -e -e ž (ȃ, á)
    odziv na kak izdelek, storitev, opravljeno nalogo, ki proizvajalcu, izvajalcu služi kot osnova za izpopolnitev; feedback: dobiti povratno informacijo; pozitivna povratna informacija; pridobivanje povratnih informacij; Analiza povratnih informacij kmalu pokaže, da je glavni razlog za slabe rezultate nezadostno znanje ali omalovažujoč odnos do znanja, ki je zunaj okvira posameznikove stroke
SSKJ
povŕšen -šna -o prid. (ȓ) 
  1. 1. ki opravlja svoje delo, naloge nepopolno: površen učenec; postal je površen; preveč je površna / pri delu je površen
    // narejen, opravljen nepopolno, nenatančno: pregled je bil zelo površen; površno delo, učenje / površno dihanje
  2. 2. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: površen prikaz stanja v podjetju; ta analiza, preiskava je samo površna / že površen opazovalec lahko to ugotovi
  3. 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: on je zelo globok človek, žena pa površna / površno doživljanje
    // ki ne izraža, kaže globlje čustvene prizadetosti, doživetosti: imeti površen odnos do človeka, umetnosti / rad daje površne sodbe o ljudeh
  4. 4. knjiž. ki je, se nahaja na vrhu, na površini: površni deli listov; dobil je več površnih ran
    povŕšno prisl.: površno sklepati, soditi o čem; površno narejen izdelek; knjigo je prebral zelo površno
SSKJ
pozitivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pozitiviste ali pozitivizem: pozitivistična filozofija / pozitivistična miselnost / pozitivistična analiza; pozitivistično pisanje
    pozitivístično prisl.: pozitivistično usmerjen psiholog
SSKJ
premíslek -a [lək] m (ȋ) 
  1. 1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj
    1. a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza
    2. b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom
  2. 2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen
    ●     ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli
SSKJ
prenatánčen -čna -o prid. (ȃ) preveč natančen: pri delu je prenatančen / prenatančna psihološka analiza / prenatančna navodila
    prenatánčno prisl.: prenatančno opravljeno delo
SSKJ
prenicljív -a -o prid. (ī í) redko pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza
SSKJ
prenikàv -áva -o prid. (ȁ á) redko pronicljiv, pronicav: prenikav pogled / prenikava analiza
    prenikávo prisl.: prenikavo gledati, presojati kaj
SSKJ
priblížen -žna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: približna analiza / približen načrt; približen opis dogodka; izdelali so približen predračun stroškov; približna navodila za delo
  2. 2. ki kaže, podaja tako, da se od resničnega lahko nekoliko razlikuje: navesti približen čas, datum, vrstni red; račun je samo približen; znano je le približno število udeležencev
    priblížno 
    1. 1. prislov od približen: približno določiti, oceniti; približno izračunati; podatki se približno ujemajo
    2. 2. navadno z izrazom količine izraža, da je količina lahko manjša ali večja od navedene: od takrat je minilo približno deset let; znižati stroške za približno dvajset odstotkov; tehta približno sto kilogramov; mesto ima približno sto tisoč prebivalcev / približno enako dolg, širok; približno enake višine; miza stoji približno sredi sobe / imeti približno enake lastnosti; ljudje približno iste starosti
      ●       ekspr. niti približno ne vem, kaj to pomeni sploh ne vem
SSKJ
primerjálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda; rezultati primerjalnih raziskav; primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; lingv. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov
    primerjálno prisl.: stvar je treba gledati primerjalno; sam.: pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost
Število zadetkov: 99