Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
družína -e ž (í)
1. skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; rojstni dan je praznoval v krogu družine / sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu / enostarševska družina; istospolna družina družina, v kateri sta starša istega spola / načrtovanje družine
// skupnost zakonskega ali zunajzakonskega partnerja in enega od staršev z otrokom, otroki: hčerki iz prejšnjega zakona sta sprejeli očetovo novo družino
// eden od staršev z otrokom, otroki: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino
2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd
3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci
4. star. služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina)
5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači; imel je prijetno družino
6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov; rastlina iz družine zlatičnic
♦ 
čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; jezikosl. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi
duét duéta samostalnik moškega spola [duét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. koreografija za dva plesalca
    3. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od duo - več ...
Gledališče
ekípa -e ž
SSKJ²
estráden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na estrada 1, 3: estradni pevec, umetnik, zvezdnik; estradna elita; estradno življenje / ekspr. estradna smetana; publ. slovenska estradna scena / estradni ansambel, orkester; estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov
fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti komedija z izrazito, grobo komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, absurdnimi elementi
    2. slabšalno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: ekspresivno parodija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...
folklórni folklórna folklórno pridevnik [folklórni]
    3. v obliki folkloren, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristični
ETIMOLOGIJA: folklora
Gledališče
gledalíška skupína -e -e ž
Gledališče
gledalíški ansámbel -ega -bla m
SSKJ²
godálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalo
 
glasb. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala
SSKJ²
humoríst -a m (ȋ)
duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom
// kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik
Gledališče
igrálska skupína -e -e ž
SSKJ²
igrálski -a -o [igrau̯ski tudi igralskiprid.(ȃ)
1. nanašajoč se na igralce ali igralstvo: igralski kostumi, rekviziti; bogata igralska garderoba / igralski talent; dobra igralska kreacija / igralski poklic; obvladati igralsko tehniko / igralski ansambel; potujoča igralska družina / akademija za igralsko umetnost
2. igralen: nova igralska deska; igralske karte
    igrálsko prisl.:
    delo je igralsko poglobil; vsako besedo je po igralsko poudarjal
Gledališče
igrálski ansámbel -ega -bla m
SSKJ²
instrumentálen tudi inštrumentálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na instrument: instrumentalni ansambel, koncert / instrumentalni kvartet; instrumentalna glasba, skladba / instrumentalne meritve / obravnavati tehniko le kot instrumentalno vrednoto
 
aer. instrumentalno letenje letenje, pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti
SSKJ²
izvajálski -a -o [tudi izvajau̯skiprid. (ȃ)
nanašajoč se na izvajalce ali izvajanje: ta opera zahteva velik izvajalski aparat / ansambel odlikuje visoka izvajalska raven; napredek izvajalske umetnosti / projektivni in izvajalski oddelek
Celotno geslo ePravopis
kanadsko-ameriški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kanadsko-ameriška kanadsko-ameriško pridevnik
kanadski in ameriški
IZGOVOR: [kánatsko-amêriški]
PRIMERJAJ: ameriški, kanadski
kantáta kantáte samostalnik ženskega spola [kantáta]
    iz glasbene umetnosti večdelna vokalno-instrumentalna skladba za soliste, zbor in skupino instrumentalistov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cantata, prvotno ‛skladba, ki se poje’ iz cantare ‛peti’ - več ...
Pravopis
kapéla -e ž (ẹ̑) maševati v ~i; krstna ~ krstilnica; glasb. |ansambel|
SSKJ²
klaviaturíst -a m (ȋ)
glasbenik, ki igra na klaviature: spremljava klaviaturista; ansambel je sestavljen iz bobnarja, kitarista in klaviaturista
SSKJ²
klavírski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer
 
glasb. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali vokalno-instrumentalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba
Število zadetkov: 82