krstno ime Anton
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
Anton -a m osebno lastno ime Anton: S. Anton im. ed. Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal ǀ Anton im. ed. de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ S. Anton im. ed. Appat pak pravi ǀ en Mosh is imenam Anton im. ed., tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit ǀ Ceſſar Marcanton +im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona rod. ed. de Padua ǀ k' S. Antonu daj. ed. de Padova ſe je bil ſpovedal ǀ Paulus K'Antonu daj. ed. je djal ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ poshle S. Antona tož. ed. motit, inu v' greh perpravit ǀ Pompeuſa, inu Marcantona +tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona +tož. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem Antonam or. ed. 1. Sv. Antón Véliki (250–356), egip. puščavnik 2. Sv. Antón Pádovski (1195–1231), cerkveni učitelj 3. Sv. Antónij Péčerski, (983–1073), začetnikov ruskega meništva 4. → Antonius 1.
Prekmurski
Antóni -ja m Anton: Dalmata Antoni KŠ 1771, A6b; Szvéti Antóni KM 1783, 94; Antóni je pa groubi, bedák oſztao KM 1790, 36; pri Sziesz Antoni SŠ 1796, 1; pri Sieſs Antoni KM 1796, (1); Sziesz Antona SIZ 1807, 1
Svetokriški
Antoninus -na m osebno lastno ime Antonin: enkrat S. Antoninus im. ed. Florentinski skoff ie memu ene hishe shal ǀ kadar Antoninus im. ed., inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Antoninu daj. ed. Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi Commoda, de bi leta Ceſsar ratal 1. Sv. Antonín Pierozzi (1389–1459), škof v Firencah in teološki pisec 2. Márk Avrélij Antonín, lat. Marcus Aurelius Antoninus, rimski cesar (161–180) in pisec 3. → Anton 4. V drugem zapisu je Antoninus tiskarska napaka namesto Antonius, → Antonius 1.
Svetokriški
Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.
Celotno geslo
eSSKJ16
anžigel* -gla (anžigel*, anžidil) samostalnik moškega spola
kdor iz verskih nagibov živi v samoti, ločen od drugih ljudi; SODOBNA USTREZNICA: puščavnik
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Svetokriški
bituricenski -a prid. biturijski: Enkrat kadar je S. Anton na ſrejd Pollà Bituricenskiga rod. ed. s pridigual, ta hudi je bil ſturil germejti, bliskat, inu en velik desh (III, 306) → Biturika
Celotno geslo
eSSKJ16
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola
1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Svetokriški
de2 cit. predl. z abl. od, iz, z: Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes de Monte Politiano ǀ brate, inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine ǀ Anton de Padova ſapovej ribam ← lat. dē ‛od, iz, z’
Svetokriški
Delrio m osebno lastno ime Delrio: od katerih pishe Delrio im. ed. (I/1, 183) ǀ od katere pishe Delrio im. ed. (IV, 349) ǀ Martinus del Rio im. ed. pishe od eniga Richteria s' imenam Petrus (III, 267) Martin Anton Delrio (1551–1608), flamski jezuit, državnik in teolog; → Delrius
Svetokriški
Ecelin -a m osebno lastno ime Ecelin: G. Bug je bil S. Antona pruti timu Trinogu Ezzelinu daj. ed. poſtavil, kakor nekadaj je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina tož. ed., kateri veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ En dan S. Anton s' ſvojm S. Jeſikam sazhne Ezzelina tož. ed. sfariti Ecelín, it. Ezzelino, tiranski vladar v Veroni za časa sv. Antona (13. stol.)
Svetokriški
Svetokriški
Francisk(us) -ka m osebno lastno ime Frančišek: S. Ozha Franciſcus im. ed. je enkrat hudizha vidil ǀ S. Franciscus im. ed. je bil vmerl takrat, kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual ǀ Kadar Sveti Franciſcus im. ed. Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ S. Franciſcus im. ed. de Paola im. ed. vſame v' roko gorezhe vogle ǀ kar pishe Franciſcus im. ed. Alverez ǀ kakor pravi Franciſcus im. ed. Mayeron ǀ Franciſcus im. ed. Mendoza od S. Antona pravi ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Franciſcus im. ed. Svarez … Franciſcus im. ed. Tolletanus ǀ Franciſcus im. ed. Baldus je djal ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ pishe Franciſcus im. ed. Ximenius ǀ v' tem Meſti Salamanca ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar, Franciſcus im. ed. de Victoria ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni Franciscus im. ed. Pizzarus ǀ en Oberſter Franciſcus im. ed. s' imenam, gre zhes Tartarie ǀ Moj S: Ozha Francisk im. ed. je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ S. Francisk im. ed., inu S. Anton ſe letei Goſpei prikasheio ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ Chriſtus pravi: Franciſce cit. zv. ed., ti nezh lubishiga nemoresh meni shenkat ǀ od rojſtua Svetiga Franciſca rod. ed. ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ Amadeus ordna S. Franciſca rod. ed. ǀ berem od Polj. Franciſca rod. ed. de Bergamo Capucineria ǀ Franciſcu daj. ed. tudi vſi elementi, inu shivali ſo pokorne bile ǀ G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku daj. ed. ſagodil ǀ Videm S. Franciſca tož. ed., nad letem eniga Seraphina ǀ proſſio tiga bogaboyezhiga Pater Franciſca tož. ed. Hispalensa ǀ cilu v' Zirku je shla sa S. Franciſcam or. ed. ǀ Se nenajdeio vezh Fransciski im. mn., de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli 1. Sv. Frančíšek Asíški s pravim imenom Giovanni Bernardone (1182–1226), redovni ustanovitelj 2. Sv. Frančíšek Ksavêrski (1506–52), zavetnik misijonov 3. Sv. Frančíšek Páolski (1416–1507), ustanovitelj reda najmanjših bratov 4. → Alverez 5. Frančíšek Tolédski (1532–96), filozof, teolog in razlagalec Svetega pisma 6. → Mendoza 7. → Vatablus 8. Frančíšek iz Viktórije, profesor teologije v Salamanci (16. stol.) 8. Frančíšek Ksiménez, špan. Francisco Ximénez de Cisneros (1436–1517), frančiškan, kardinal 9. → Majron 10. → Suarez; → Francišk
Svetokriški
Gongo zemljepisno lastno ime Kongo (?): Sprizhaj nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen. Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt tudi ta novi v' Indiah, Gongo im. ed., Songo, Zingo (III, 306 s.) Verjetno je mišljeno kraljestvo Kóngo v ekvatorialni Afriki, kamor so po 1490 množično prihajali portugalski misijonarji. Janez Svetokriški je, sicer že po izidu svojih knjig, opravil cenzorski pregled znamenite knjige Potopis po Kongu misijonarja polj. Antona Zucchellija iz Gradišča (podatek o cenzorskem pregledu navajata Kožuh in Kralj 2000: 158).
Svetokriški
hoštir -ja m gostilničar: na enem voglu je ſtal en opotekar, na tem drugem en Arzat. Na enem en Pek, na tem drugem en hoshter im. ed. ǀ pride hoshter im. ed. s' Sheno, ter yh ubyeta ǀ Tudi vy Hoshtery im. mn. bote mogli rajtingo dati ǀ Sprizhat meni morio kopzy, inu hoshtery im. mn., kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče); → hostir, → oštir. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitārius.
Svetokriški
izpričati -am dov. izpričati, potrditi: Sprizhat nedol. meni more Shpansha, Franska, inu lashka deſhela ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat nedol. Pelagia, Tais, Auguſtinus, Gulielmus ǀ tu vam ſprizhem 1. ed. s' S. Ambrosham ǀ kakor ſtari Teſtament sprizha 3. ed. od Moiſſeſa ǀ taku ſprizha 3. ed. Heli Mashnik ǀ my sprizhemo 1. mn. de ta je bil nevoshliu svojmu blishnimu, kakor Cain ǀ nej meni treba drugih prizh yskati, dokler ſamy Nem. Nem. sprizhate 2. mn. ǀ Sprizhaj vel. 2. ed. nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen ǀ kakor ſam Sijn Boshy je sprizhal del. ed. m ǀ lety trye Sveti Jogry vam bodo sprizhali del. mn. m ǀ kakor poſvejtni Vuzheniki nam bodo ſprizhali del. mn. m ǀ Jeſt pak zviblam pervolit h'temu kar doſehmal so Matere ſprizhale del. mn. ž, inu naprei pernesle
Svetokriški
jezik -a m jezik, tj. 1. organ v ustih: de bi ta ſveti Jeſik im. ed. ſterhnil, inu pepel ratal ǀ ſe ne boy obeniga glida ſvoiga shivota tulikajn, kulikajn tiga ieſika rod. ed. ǀ jeſik tož. ed. ſi je griſil, obraſſ ſi je s' nohtmy praskal ǀ jesik tož. ed. ſi odgriſe ǀ imaio en ſam jeſik tož. ed. ǀ na jesiku mest. ed. ta nar ostudnishi krota je nij stala ǀ aku pak ima zherno shilo pod jeſikam or. ed., je ſnamine de noſſi zhernu jagnizhe ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam or. ed. taisto lishejo ǀ De bi imel ſtu jeſikou rod. mn., inu vſt bi vſe martre taiſtih vbogih dushiz dopovedat ne mogal 2. govor: moj preproſti jeſik im. ed. od leteh bo mogal govorit ǀ jesik im. ed. je ena gmajna vſiga hudiga ǀ she veliku vezh yh je umoril ieſik im. ed. ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika rod. ed. premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina ǀ Ta pervi Beſednik je s' penselzam ſvoiga jaſika rod. ed., s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo smalal ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik tož. ed. umojſtriti ǀ tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih tož. ed. odveſal ǀ nikuli Boga na jeſiku mest. ed. nimaio ǀ vednu v' nashim ſerzi, inu na jeſiki mest. ed. leto ſveto pejſſim … imete ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam or. ed. negreshil ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam or. ed. ǀ Aku li is ieſikam or. ed. molite, vashe molitue nezh nevelaio ǀ ſo urshoh s' ſvojm hudobnim ieſikom or. ed. ǀ s'jeſikom or. ed. v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ s'jesikom or. ed. vam voshzhi en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte jeſike tož. mn. 3. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje: leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku mest. ed. hozhe rezhi zhiſt ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku mest. ed. ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik tož. ed. ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ skuſi try jeſike tož. mn., namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu ǀ on vſe jesike tož. mn. govorij ǀ kakor de bi imela gnado vſe iesike tož. mn. govorit 4. govorec: Cardinala vſy jeſiki im. mn., inu Piſſary ſo hualili ǀ takushni jesiki im. mn. shlishio v'paku ǀ njega hualio vſy ieſiki im. mn., inu lubio vſe ſerza 5. žarek: Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy or. mn. zhastè muzh tiga Vſigamogozhiga
Svetokriški
kratek -tka prid. 1. kratek: ena kratka im. ed. ž boleſan taiſto oduſame ǀ tu kratku im. ed. s terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ sa vole ene Kratjke rod. ed. ž ſramoshlivosti ǀ sa volo kratkiga rod. ed. s je tu vezhnu veſſelje Nebesku sapuſtil ǀ na goli ſemli en kratik tož. ed. m zhaſs ſo ſpali ǀ Zhlovek od Shene rojen en kratek tož. ed. m zhaſs shivj ǀ vij li tu posvetnu kateru en kratek tož. ed. m zhaſs terpi ijshzhete ǀ s'en kratk tož. ed. m lusht G: Boga reshalio ǀ Bulshi je sa vaſſ enkratk +tož. ed. m zhaſſ na tem ſvejtu lakoto, inu sheio terpeti ǀ en kratih tož. ed. m zhaſs ſe ſo bile samudile ǀ en ſmerdezhi, kratki tož. ed. m dol. lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ shene imaio dolge laſsij, inu kratko tož. ed. ž pamet ǀ skuſi leto kratko tož. ed. ž hiſtorio Nem. Nem. bom dal ta urshoh sastopit ǀ vſe v' kratkem mest. ed. m zhaſſi je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ vſy v'Kratkim mest. ed. m zhaſsu imamo vmreti ǀ ukratkim mest. ed. m zaſſu ima vumrejti ǀ s'eno kratko or. ed. ž molitvo ǀ Kratke im. mn. ž ali vener kraftne so lete beſſede ǀ hitréshi bodò nashe kratka im. mn. s lejta pretekle ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih rod. mn. zheſſou, moje ſerze omezhiti ǀ Prozh od lustu, inu Kratkeh rod. mn. zhaſsu tiga ſvejta ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke tož. mn. m zhaſse vshivate ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih mest. mn. zhaſſu ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh mest. mn. zhaſſah ǀ s' kratkimi or. mn. beſſedami S. Anton je bil njemu odgovuril ǀ Moyſeſs je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy or. mn. beſsadamy njegovu shivejne ǀ je dal vſem Mashnikom ſvojo Boshio oblaſt, kroh, inu vinu v' ſvoje Suetu Reshnu Telu, inu Sveto Kry s' kratkemi or. mn. beſſedami preoberniti 2. kratkotrajen: So kratki im. mn. m dnevi tiga zhloveka na ſemli ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua v kratkem v kratkem (času), kmalu: bodo v' kratkem umerli ǀ refrisha, inu smozhj celo deshelo, de v' kratkem selena, inu radovita oſtane ǀ v'kratkem Bug ij polona de dua Firshta porodj ǀ vkratkem bò mogal … rajtingo dati
Svetokriški
krščenik -a m kristjan: ſledni karshenik im. ed. je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri ǀ S: Anton Pushaunik ta je bil en pravi kershenik im. ed. ǀ s. Martinus on je bil en pravi karskenik im. ed. ǀ Snamine eniga karshenika rod. ed. nej li de sna ſnamine s. Chrisha sturiti ǀ Koku veliku vezh sledniga Karshzhenika rod. ed. serze more zhiſtu, inu pres vſiga madesha biti ǀ kaj nuza kersheniku daj. ed. de ima shaz prave vere ǀ ſe letu spodobi enimu karsheniku daj. ed. ǀ pravi Salvianus de ſe nijma sa karshenika tož. ed. sposnati ǀ vſi karsheniki im. mn. ſo dolshni dobra della dopernashat ǀ Karshaniki im. mn. pak de lih ſo ga ſa praviga shiviga Boga ſposnali ǀ kersheniki im. mn. ſe najdeio, kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ Ajdy ſo ble zhastili taiste Tempelne v'katerih ſo pildi teh Maliku ſtali, kakor kerſheniki im. mn. v'katerih ſtoji Sam pravi Shivi Bug noter v'S. Rus. Teleſsu ǀ hudizh dobru vej, de my karshenki im. mn. nej ſmo taku nori ǀ my Chersheniki im. mn. ǀ ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou rod. mn. ǀ Mahomet pak od kershenikou rod. mn. v' ſvojm Alcoranu je sapiſſanu puſtil ǀ Chriſtus je govuril od vſijh Karsheniku rod. mn. ǀ od puſta teh kershnikou rod. mn. je prerokoval ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram teh karskenikou rod. mn. ǀ Iogram, inu tudi vſim karshenikom daj. mn. je djal ǀ Turki v' Vgorski desheli ſo bily enu meſtu Karshenikom daj. mn. vſeli ǀ kershenikom daj. mn. nezh nepomaga prava vera ǀ nedopernashajo djajne karshenjkom daj. mn. ſpodobnu ǀ Vſe Karshenike tož. mn. Chriſtus s'Kusi ta S. Kerst ozhisti od teh nagnusne gobe tiga greha ǀ de bi vſe karſhenike tož. mn. svesane v'Ieruſalem perpelal ǀ Je bila navada per teh pervih karshenikah mest. mn. ǀ she prevezh ſe najde per karshenikoh mest. mn., de cilu na nebesku veſſelje posabio ǀ ſe vidi per karshenikih mest. mn. ǀ taku ſe sgodi s'Karshniki or. mn. → krščen
Svetokriški
kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost