Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Gre za neke vrste predlogo, kjer so po točkah naštete določene trditve. Zanima me, kako pisati besedo ALI med temi trditvami, ki so samostojne povedi, z malo ali veliko začetnico ali vse z velikimi črkami.
Na naši ustanovi izvajamo projekt ALPA, kjer so eno od območij tudi Pohorske planje. Tu se precej lovimo, ker ne vemo, kako je z velikimi začetnicami teh dveh besed: Pohorske planje ali pohorske Planje ali Pohorske Planje ali morda celo pohorske planje.
Gre za območje Pohorja, kjer so planje (travniki) in ne gre za krajevno ime, pač pa za planje s Pohorja.
Zanima me, ali je v slovenščini priporočeno pretvarjanje anglosaških kalibrov ročnega strelnega orožja (npr. .357 ali 12 gauge) v milimetre, jih pustiti v izvornem zapisu, ali je vseeno.
Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.
Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?
Večkrat sem v zadregi, kdaj uporabiti veznik saj in kdaj veznik ker. Na primer: Nekaj učencev si gledališke predstave ni ogledalo, saj / ker so v šolo prišli prepozno.
Zanima me, kdaj uporabiti besedo vodič in kdaj vodnik. Katera je primernejša za človeka oz. knjigo?
Na šoli smo ustanovili alumni klub, sedaj pa smo v zadregi, kako to zapisati, ali z veliko ali z malo začetnico.
V besedilu sem zasledila, da je avtorica besedno zvezo zborni jezik, skozi celotno besedilo zapisovala kot ZJ (brez končnega ločila in z velikimi črkami). Zanima me, če je takšna okrajšava pravilna in zakaj.
Zakaj okrajšave ocen (nzd, zd, db, pdb in odl) nimajo okrajšavne pike?
Zakaj spet neka nepotrebovana posebnost?
Zanima me, ali je pravilno, da pri odgovorih na vprašanje ni zapisanega končnega ločila, čeprav so odgovori zapisani v obliki povedi. Takšne primere sem zasledila v številnih televizijskih kvizih.
Ali smo že prišli do konsenza, kako pisati o letih po letu 2000? Primer iz angleščine: early 2000s. Se pravi, na začetku oz. prvi polovici česa? Kar čudno je, da je na primer v 70. letih 20. stoletja povsem v redu, nisem pa še naletela na to obliko za recimo prvo in drugo desetletje stoletja. Torej, kako? 00. leta 21. stoletja? 10. leta 21. stoletja? Hvala za odgovor.
V odgovoru Jezikovne svetovalnice berem, da je v dopisu ali tudi e-sporočilu spodaj pravilno tudi (s piko): Lep pozdrav. Mene so sicer naučili, da ne sme biti ločila. Torej: Lep pozdrav Katera raba je res (naj)boljša?
Kako zapišemo kratico za Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Gornja Radgona: RKS OZ Gornja Radgona, RKS, OZ Gornja Radgona, RKS – OZ Gornja Radgona ali kako drugače?
Zanima me, kako pravilno zapišemo lastno ime kipa, in sicer Tri Gracije. V večini zapisov v kraju, kjer se kip nahaja, je kip poimenovan Tri gracije.
Prosil bi za kakšen nasvet o pisanju esejev, npr. kako napisati dober uvod in zaključek, kako gladko povezati odstavke v jedru ter kako napisati stavke, v katerih bo bralec užival. Vaš odgovor bi mi zelo pomagal, saj letos opravljam maturo.
Pri delu na Uradu za publikacije Evropske unije sem opazila neskladji med zapisoma gornjih imen v Slovenskem pravopisu in v knjigi dr. Draga Kladnika in dr. Draga Perka Slovenska imena držav: str. 96, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime:
Kateri zapis imen je pravilen?
Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.
Zanima me, kateri glagoli v slovenščini spadajo pod kategorijo modalnih oz. naklonskih glagolov.
Dostopnost
Dostopnost