Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
V otroški pesnitvi Juri Muri v Afriki je mogoče najti tudi verz:
Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.
Tovrstna oblika tvorbe preteklih pogojnikov (da glagol v pretekliku) je standardna v hrvaščini, v slovenščini pa se zdi izjemno redka. Zanima me, ali je mogoče še te redke primere označiti za tujerodne ali ima omenjena stavčna logika vendarle svoje mesto tudi v okviru slovenskega knjižnega jezika?
Zanima me, ali v naslednjem primeru uporabimo glagol v ednini ali dvojini: ustanova in/ali raziskovalec izjavlja (ali izjavljata)? Poleg tega pa še, ali je v pravnih besedilih dopustna uporaba zveze s strani, kadar imamo zelo dolge in kompleksne povedi. Npr.: kršitev s strani ustanove, njenih zaposlenih, zastopnikov itd.
Naleteli sva na dilemo glede oblike pridevniške besede ob samostalnikih, sklanjanih po 2. moški sklanjatvi (denimo vodja) – in tudi oblike glagola v povedku ob tovrstnih samostalnikih. Kaj od naslednjega je normativno?
Samostalnik se nanaša na osebo moškega spola. Prosiva za razlago.
Nekateri so kriminalci, a večina je nedolžnih. ALI […] večina je nedolžna. Je oboje prav? Tako kot je oboje prav v zgledu: Pet ljudi je bilo zadovoljnih. Pet ljudi je bilo zadovoljno. Če dodamo npr. večina ljudi: je zadovoljna ALI zadovoljnih? Kaj pa tretjina? Tretjina je bila vesela. Tretjina prisotnih je bila vesela ALI veselih? Kako si pomagamo?
Katera definicija snega je pravilna? Sneg so padavine v obliki snežink. ALI Sneg je padavina v obliki snežink.
V SSKJ piše, da se samostalnik padavina navadno uporablja v množini, tudi v pomenski razlagi besede sneg v SSKJ je ta samostalnik uporabljen v množini. V Geografskem terminološkem slovarju je geslo padavina (v ednini) in v sestavku so podpomenke sneg, dež, sodra, toča.
Zanima me, ali je v naslednjih primerih pravilna uporaba osebnega svojilnega zaimka ali povratno svojilnega zaimka. V dilemi sem, ker tisti, na katerega se »svojilnost« nanaša, ni del zadevnega stavka.
Gre za naslove, vse pa mora ostati tako, kot je (tudi vejici):
Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem!
Zasledila sem tako zapisan naslov novice: Varnostni svet ni obsodil napade v Siriji. Bi ne bil v tem stavku za predmet primernejši rodilnik napadov?
Brskala sem po SSKJ2 in pri geslu razbijati našla primer strokovnjaki se že dolgo razbijajo glave s tem problemom. Mislim, da bi moralo pisati razbijati si glavo (v ednini) – kot v frazeološkem slovarju. Lahko to v SSKJ2 popravite?
Vem, da je pravilno Kljub temu da sem šel v trgovino, nisem prinesel kruha. – torej brez vejice (v tem kontekstu, ker je večbesedni veznik). Vendar sem v dvomih, kako je s tem pri Kljub dejstvu da je bila ena izmed najboljših smučark, je na današnji tekmi odstopila. Ali je v drugi povedi za 'dejstvu' vejica?
Katero poimenovanje je pravilno: Terska dolina ali Terske doline? Na spletu, v geograskih društvih, zgodovinskih zapisih ipd. je namreč najti obe varianti.
Zanima me, ali pišemo vejico v primerih:
Ko sem brala nek članek je v njem pisalo: Cilj raziskave je ugotoviti. Besedi ugotoviti je sledila vejica in potem je sledilo besedilo v novi vrstici (enter) z naštevanjem alinej.
Zanima me ali je za besedo ugotoviti dvopičje ali vejica in zakaj.
Prosim za razlago, kako je z vejico v naslednjih primerih:
Zanima me, kateri zapis spodnje povedi je ustreznejši.
Zanima me ali je nujno, da mora biti vejica pred predlogom z in tudi za datumom npr,. v stavčni zvezi: »V vaši vlogi, z dne 31.3.2014, navajate........« ali je pravilno: »V vaši vlogi z dne 31.3.2014 navajate.......«
Zanima me, kako je z vejico, ko gre za veznik "s tem da", ko se pojavlja na začetku povedi in ko se pojavlja sredi povedi. Nekaj sem o takšnih veznikih brala tudi v Pravopisu, Episu in Slovenski slovnici, ki govori o sredstvenem odvisniku. Kljub temu nisem povsem prepričana, kaj je prav v spodnjih primerih. Ali je vejica pravilna na obeh mestih? Ali pa se odvisno od tega, kje stoji vejica, spremeni pomen?
Primeri: Ne pomagajte tatovom, s tem da puščate vredne predmete v avtomobilu. Ne pomagajte tatovom s tem, da puščate vredne predmete v avtomobilu.
Starši svojemu otroku ne delajo usluge, s tem da ga rešujejo pred posledicami njegovih napak. Starši svojemu otroku ne delajo usluge s tem, da ga rešujejo pred posledicami njegovih napak.
Mama ni obupala nad mano, čeprav sem si sama nakopala težave, s tem da nisem poslušala njenih nasvetov. Mama ni obupala nad mano, čeprav sem si sama nakopala težave s tem, da nisem poslušala njenih nasvetov.
Vaša naloga je, da svojega otroka naučite samodiscipline, s tem da mu rečete ne. Vaša naloga je, da svojega otroka naučite samodiscipline s tem, da mu rečete ne.
Starši se morajo z otrokom, ki je ustrahoval vrstnika, s tem da mu je grozil, mirno pogovoriti. Starši se morajo z otrokom, ki je ustrahoval vrstnika s tem, da mu je grozil, mirno pogovoriti.
S tem da ostanete mirni in ste pozorni, lahko drugim pomagate, da se sprostijo in tudi ognejo napakam. S tem, da ostanete mirni in ste pozorni, lahko drugim pomagate, da se sprostijo in tudi ognejo napakam.
Kateri zapis je pravilen?
Miro Simonišek, Cesta bratov Zorko 44, Senovo in Meta Kodrič, Tomšičeva 15, Krško.
Miro Simonišek, Cesta bratov Zorko 44, Senovo, in Meta Kodrič, Tomšičeva 15, Krško.
Pozdravljeni. Potrebujemo vašo pomoč pri razjasnitvi vprašanja glede neskladenjske rabe vejice, pojasnila v Pravopisu (349-352) pa ne najdem. Gre za primer, ko je odvisnik del enote v stavku, ni pa pomensko del povedi, na primer: Zavod za vzrejo semen, ki kalijo. Če celotno zvezo z odvisnikom prenesem v poved, me zanima, ali bi morala za to zvezo v zadevnem stavku stati vejica, torej na primer: Sprejeli so pravilnik o Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo in poslovnik tega zavoda. Če bi na primer naziv zavoda označili z narekovaji - o "Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo" in poslovniku ... -, ne bi bilo najmanjšega dvoma, da vejica ni potrebna. Po mojem mnenju vejica nima prave vloge niti v primeru zapisa brez narekovajev (tudi sicer zveze ne pišem z narekovaji), mnenja med nami glede vejice pa se krešejo. Lepo prosim še za vaše mnenje (in napotilo, kje v Pravopisu je to obdelano, če je). Hvala lepa.
Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:
V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)
Kaj pa v obratnem vrstnem redu?
Dostopnost
Dostopnost