- 1. majhni vreči podoben del na oblačilu za spravljanje manjših predmetov: žep se mu je strgal; napolniti žep z bonboni; vzeti ključe iz žepa; dati robček v žep; nositi denarnico v žepu; predpasnik z velikim žepom; dno žepa / obrnil je vse žepe, da bi našel denar; iskati ključe po žepih; hoditi z rokami v žepih / hlačni žep; našiti, všiti žep; notranji, prsni žep suknjiča; žep na zadrgo; žep za uro; podloga za žepe / napolniti žepe nahrbtnika; viseči žepi za krtače; šotor z našitimi žepi
- 2. kar je po obliki temu podobno: narediti med mesom in rebri žep za polnjenje; očistiti rano in vse žepe v njej; ozek žep med skalami
- 3. na čelu razširjen del površine, ki sega v kaj: žepi ravnega sveta se zajedajo v hribovje; rečni žepi
// voj. na strnjeno nasprotnikovo ozemlje segajoče manjše, z ozkim pasom z zaledjem povezano območje z vojaškimi silami, ki se branijo: umakniti čete iz žepa; delati obkolitveni obroč okoli žepa - 4. ekspr. kupna sposobnost: kupi, če ti žep dopušča, dovoljuje; izdelek ustreza okusu in žepu kupcev / hiša ni dosegljiva za moj žep
● ekspr. avtomobil mu je precej olajšal žep zanj je potrošil precej denarja; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. globoko poseči, seči v žep veliko plačati; ekspr. vtakniti medaljo v žep dobiti jo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. če le more, drži roke v žepu lenari, ne dela; žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje; ekspr. imeti kačo, luknjo, sušo v žepu biti brez denarja; ekspr. iti z levo roko v desni žep lotiti se stvari napačno, neustrezno; ekspr. vsi nimajo enako globokih žepov nimajo enako veliko denarja; plitev žep ekspr. imeti plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. plačati iz svojega žepa s svojim denarjem; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. obrnili so mu vse žepe natančno so ga preiskali; žarg., aer. letalo je zašlo v zračni žep v območje spuščajočega se zraka; poznam ga kot svoj žep zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih
♦ mont. žep jalovine manjša gmota prvotne kamnine, ki je niso nadomestile rudne raztopine; obrt. vrezani žep pri katerem se odprtina vreže v oblačilo
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ekspr. hlastno jesti: krave žrejo deteljo; eden od mladičev je zbolel in nehal žreti; pujski radi žrejo
// nizko jesti sploh, zlasti pretirano: kar sam to žri; žreti na tuj račun; žre kot volk / žreti tablete proti glavobolu jemati, uživati
// pog., v zvezi z ga veliko piti (alkoholne pijače): kadar je slabe volje, ga žre; cel teden smo ga žrli - 2. ekspr. z grizenjem uničevati: gosenice žrejo zelje / bolhe, uši so ga žrle pikale
// uničevati: rak žre njegov organizem / jetika ga žre zaradi jetike vse bolj hujša
// ogenj žre že streho / vojna žre ljudi - 3. ekspr. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja žre železo / ličilo žre kožo
// s svojim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: valovi žrejo skale; voda žre strugo - 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrb, žalost ga žre; kaj te tako žre; nikar se tako ne žri, vse se bo uredilo
- 5. pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: žena ga neprestano žre; nehaj me še ti žreti
- 6. ekspr. pri svojem delovanju porabljati velike količine česa: ta avtomobil žre veliko bencina; gradnja žre na tone cementa; lokomotiva žre veliko premoga
// zmanjševati količino česa: obresti žrejo njegovo premoženje / tožarjenje žre grunt
● ekspr. žreti knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. žreti komu živce duševno koga uničevati; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše
- žréti se pog. prepirati se, prerekati se: sosedje se žrejo zaradi meje; še včeraj so se žrli, danes so pa že prijatelji
Slovar novejšega besedja
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E ← agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtomobil bomba: V mestu je eksplodirala avtobomba E (↑)avto…1 + (↑)bómba
sredstva za čiščenje, loščenje avtomobilov: Avtomobil redno vzdržujte in umivajte na roke, uporabljajte namensko avtokozmetiko in ne čistil za posodo E (↑)avto…1 + (↑)kozmétika
- avtomobíl bómba -a -e m (ȋ, ọ̑)
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtobomba: eksplozija avtomobila bombe; Na tržnici je razneslo avtomobil bombo
avtomobil na bencinski pogon; bencinec: Delež tistih, ki bi kupili avto na bencin, je večji med urbanim prebivalstvom: le tretjina meščanov bi kupila dizla, 64 odstotkov pa bi se jih odločilo za bencinarja E (↑)bencín
avtomobil na bencinski pogon; bencinar: Nekateri dizli se lahko brez zadrege primerjajo z najmočnejšimi bencinci, povrhu pa so velikokrat prožnejši, skromnejši pri porabi in prijaznejši do okolja E (↑)bencín
vrednost tisoč denarnih enot: zaslužiti petsto čukov; Avtomobil sem prodal za ušivih sto petindvajset čukov E = sthrv. čȗk, nar. bolg. čúk < pslov. *čukъ iz ide. *(s)k'ā̆u̯-, *(s)k'ē̆u̯-, *(s)k'ū̆- 'tuliti, cviliti'
avtomobil, namenjen, prirejen za dirke; dirkalni avtomobilSSKJ: novi dirkalnik; Ocenjujejo, da testni kilometer dirkalnika formule 1 stane 2000 dolarjev, torej je Ferrari doslej samo na testih skozi izpušne cevi pognal kar 28 milijonov dolarjev E (↑)dirkálen
zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil; dostavni avtomobilSSKJ, furgonSSKJ: poštni dostavnik; Simpatični mali dostavnik je v mestu dobro opazen in tako primeren za propagandna sporočila in prepoznavnost podjetij E univerbizirano iz dostávni avtomobíl
avtomobil, manjši od kombija, s povišano streho: kompaktni enoprostorec; Kdor bo želel kupiti enoprostorca ali terensko vozilo, se bo odpravil k distributerju te vrste avtomobilov in izbiral med različnimi modeli istega segmenta E univerbizirano iz ênoprostórni avtomobíl
avtomobil japonske znamke: Kar leto dni sem vozil japonca, čeprav se je motor pogosto pregreval E univerbizirano iz japónski ávto
avtomobil korejske znamke: Pri korejcu za svoj denar še zmeraj dobite polno malho dodatne opreme in sedem let garancije E univerbizirano iz koréjski avtomobíl
boljši avtomobil: V dolgi koloni vozil so izstopale tri bleščeče makine E ← it. macchina < lat. māchina 'stroj, naprava' ← gr. dor. mākhanā́, prim. (↑)mašína
ki se nanaša na neasfaltirane, strme ceste ali na vozilo za take ceste: offroad avtomobil in avtomobil offroad; Za užitek v offroad vožnji je pomemben tudi dober avtomobil E ← agl. off-road 'namenjen vožnji čez drn in strn' iz off 'stran, proč' + road 'cesta'
celoten sistem, znotraj katerega deluje uporabnik, računalnik, računalniški program: delovno okolje; razvojno okolje; Ločljivost in način prikaza računalniške slike sta nadvse neprijazna do besedil, prav tako za to ni primerno osnovno grafično okolje operacijskega sistema E (↑)okóli
- okólju prijázen -- -zna -- -o prid. (ọ̑, á ā á)
ki deluje, je izdelan tako, da v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: okolju prijazen avtomobil; okolju prijazen turizem; okolju prijazna tehnologija; Embalaža je iz okolju prijaznih materialov in se z recikliranjem znova uporabi
panoramski neprebojni avtomobil za prevoz papeža: Papež bo pripotoval na letališče ob desetih dopoldne in se s papamobilom kot običajno zapeljal med navzočimi E ← it. papamobile iz papa 'papež' + (↑)(avto)mobíl
vozilo, navadno avtomobil, primerno za (daljša) potovanja: udoben potovalnik; Angleški triumph se je zelo dobro znašel v razredu športnih potovalnikov, saj je že predhodnik dosegal odlične rezultate na testih in v prodajnih salonih E (↑)potováti
starinsko vozilo; oldtajmer: dirka starodobnikov; Moški sicer res občudujejo starodobnike, a po večini se raje vozijo s tistim, kar je praktično, udobno in varčno E univerbizirano iz starodôbni avtomobíl
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 20
- 21
- 22
- 23
- 24
- Naslednja »