Zanima me, kako je z navajanjem oz. povzemanjem, ko gre za avtorja ženskega spola. Ali je prav, da se zapiše ... Volk pravi, da je ... Ali je morda bolje, da zapišemo Volkova pravi ...? Se mi zdi prav, da se vidi, ali je avtor, ki ga citiramo, moškega ali ženskega spola?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.
Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?
Prebiram besedilo o prvi svetovni vojni in opažam, da avtor piše Doberdobski Kras enkrat z malo začetnico, drugič pa z veliko. Pobrskala sem po spletu in tudi tam našla obe obliki. Podoben dvom se poraja tudi pri pisanju Doberdobske planote, enkrat z veliko, drugič z malo začetnico (doberdobska planota). Katera oblika je pravilna?
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:
- Ta človek je moj dober prijatelj.
- Mucek ima svoj poseben način vedenja.
Kakšno pravilo je v veljavi?
Etimološki slovar pravi, da se je beseda emancipacija v slovenskem jeziku pojavila v 20, stoletju, jaz sem jo pa slučajno zasledil v časopisu, ki je izšel že v 19. stoletju, in sicer "Kmetijske in rokodelske novice" iz dne 12. 04. 1871, ki ga najdete na naslovu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NJK7EO74/9074a577-43c6-4ce9-940e-772498a796f5/PDF Citat iz 117. strani: "Vsem je gotovo želeti, da se same emancipirajo vseh slabosti, vseh strasti in hib, ktere podkopavajo njih lastno in rodovin srečo, in ko se to zgodi v polno meri, bodo tudi najbolj sebični moški prav radi priznavali samostalnost ženskega spola in neodvisnost od vseh pomanjkljivosti. Zanima me, ali gre v slovarju za napako ali pa slovar ne navede časa prve pojavnosti, temveč čas, v katerem je beseda prešla v vsakodnevno rabo. Čeprav se mi zdi čudno, da bi časopis, ki je namenjen neizobraženi kmečki družbi, pisal besede, ki jih ne bi nihče razumel.
Zanima me, ali je v naslednjih primerih ustreznejša raba predloga z ali ob:
- Z upoštevanjem/ob upoštevanju slednje odvisnosti izpeljemo Blasiusovo enačbo ...
- Konstanti določimo z upoštevanjem/ob upoštevanju robnih vrednosti ...
V SSKJ-ju sem ob omenjenem glagolniku zasledila primere rabe z obema predlogoma, tako da sem zdaj v dilemi, katerega uporabiti.
Predvidevam, da bi raba predloga z v danih primerih izražala način, raba predloga ob pa pogoj. Raba katerega predloga oziroma pomena je torej ustreznejša? Ali bi lahko zvezo s predlogom ob prav tako uporabili za izražanje načina? Ali bi bilo ob rabi predloga ob (v pomenu izražanja pogoja) pred danimi glagoli primerno uporabiti še besedo lahko?
Že dlje časa si prizadevam ugotoviti izvor priimka Plankar. Kot mi je znano, nas nosi ta priimek nekaj čez 100 prebivalcev v Sloveniji, najdemo ga od Dolenske prek Posavja do Štajerske.
Vesel bom, če lahko izvem karkoli o izvoru našega priimka.
Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?
Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.
Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.
Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.
Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.
Razlaga v etimološkem slovarju za besedo kaj je na del mojega vprašanja glede vseh teh različnih oblik iste vprašalnice že odgovorila, še vedno pa se mi poraja vprašanje, od kod pogovorni vprašalnici kva in kuga. Je res kaj na tem, da so kva k nam prinesli Francozi (quoi?), ali se je tisti v vrinil v besedo kot del naravnega razvoja jezika? In kuga, ki skorajda nima nobene podobnosti z ostalimi oblikami?
Kako najbolje prevesti stavek: ... žila na vratu mu poželjivo ZATKE v slutnji žordanke.
Nisem našla ustreznega izraza/prevoda za besedo zatke. Avtor je Alojz Rebula.
Gojitelji in kuharji večinoma vztrajajo pri izrazu šparglji, zato me zanima, kateri izraz je ustreznejši oziroma kakšna je razlika med njima.
V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?
Zanima me, kako navajati literaturo oz. gradivo, ki je del lastne knjižnice. Gre za tuje strokovne članke, ki se jih najde na različnih spletnih straneh, objavilo jih je kako združenje. Imam pa jih shranjenje v tiskani obliki v registratorju. Ali je dovolj, da med literaturo in viri navedem le naslov članka in združenje, ki je članek napisalo?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »