Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
aeróben -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
SSKJ
anaeróben -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje ne potrebuje prostega kisika: anaerobne bakterije / anaerobno gnitje
SSKJ
bakteriálen -lna -o prid. (ȃ) med. ki ga povzročijo bakterije: bakterialna bolezen
SSKJ
baktericíden -dna -o prid. (ȋ) med. ki uničuje bakterije: baktericidno zdravilo / baktericidno delovanje antibiotikov
SSKJ
baktêrija -e ž (é) nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo: črevesne, gnilobne bakterije; paličasta bakterija; bakterije mlečnega kisanja; delovanje, gojišče bakterij
SSKJ
baktêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na bakterije: bakterijska kultura / bakterijski strup; bakterijska gniloba krompirja
SSKJ
bakterióza -e ž (ọ̑) agr. rastlinska bolezen, ki jo povzročajo bakterije: bakterioza macesna
SSKJ
črevésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na črevo: črevesna sluznica, stena / črevesni katar; nevarnost črevesnih bolezni / črevesni paraziti
 
anat. črevesne resice prstasti ali listasti izrastki črevesne sluznice; biol. črevesna flora črevesne bakterije
SSKJ
dopláviti -im tudi doplavíti -ím dov., doplávil (ā ȃ; ī í) s tokom prinesti, spraviti kam: doplaviti les do jeza / kri doplavi bakterije
SSKJ
dušíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dušik: dušična snov; dušična gnojila / dušično gnojenje / dušične spojine dušikove
 
bot. dušične bakterije dušikove bakterije
SSKJ
dušíčnat -a -o prid. (ȋ) ki vsebuje dušik: dušičnate hranilne snovi; dušičnata umetna gnojila
 
bot. dušičnate bakterije dušikove bakterije
SSKJ
dušíkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dušik: dušikova kislina; dušikove spojine / proizvodnja dušikovih gnojil dušičnih
 
bot. dušikove bakterije bakterije, ki presnavljajo dušik v naravi
SSKJ
fílter -tra (í) naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre; filter iz volnenih vlaken; filter za vodo; cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta
 
avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; neskl. pril.: cigarete filter in filter cigarete; filter papir
SSKJ
flóra -e ž (ọ̑) rastline, ki rastejo na določenem področju, rastlinstvo: proučevati floro in favno naših pokrajin; alpska, mediteranska flora; bogata planinska flora; zaščita redke flore
 
biol. črevesna flora črevesne bakterije; bot. reliktna flora flora, ki je preostala iz prejšnjih geoloških dob
SSKJ
fuksín -a (ȋ) kem. rdeče bazično barvilo: barvati bakterije s fuksinom
SSKJ
gnilôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na gnilobo: gnilobni proces; gnilobna infekcija / gniloben vonj / gnilobna miselnost
♦ 
biol. gnilobne bakterije bakterije, ki povzročajo gnitje; čeb. gnilobna zalega zalega, obolela za hudo gnilobo
SSKJ
gnojênje -a (é) glagolnik od gnojiti:
  1. a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom
     
    agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste
  2. b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja
SSKJ
gomóljček in gomôljček -čka (ọ̑; ȏ) manjšalnica od gomolj: nastajanje mladih gomoljčkov
 
bot. koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije
SSKJ
gomóljčen in gomôljčen -čna -o prid. (ọ̑; ȏ) bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine
SSKJ
izolírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi, osamiti: izolirati bolnike z nalezljivimi boleznimi; izolirati osumljenca
    // onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: izolirati otroka; nasprotne države so jih hotele izolirati; posameznike so poskušali izolirati / publ. izolirati intelektualce od množic ločiti, odtrgati; pren., publ. problema ne smemo izolirati
  2. 2. obdati, premazati s snovjo, z materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka: izolirati električno napeljavo; izolirati prostore pred hrupom; izolirati stene z bitumenom; toplotno, zvočno izolirati
  3. 3. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: izolirati bakterije; izolirati element iz minerala
    ♦ 
    šah. izolirati kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve; voj. izolirati bojišče onemogočiti oskrbovanje bojišča
    izolírati se pretrgati stike, povezavo z drugimi: na starost se je popolnoma izoliral / publ. izolirati se od življenja
    izolíran -a -o: izoliran jetnik; izoliran telefonski kabel; s plutovino izolirani stropi / publ.: pri tem prizadevanju ni bil izoliran osamljen, sam; ne gre za izoliran dogodek posamezen, osamljen
     
    voj. izoliran napad napad z omejenim ciljem, ki ga napravi samo določena vojaška enota; prisl.: gledati na pojave izolirano
Število zadetkov: 69