Zadetki iskanja
Pleteršnik
bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
Pleteršnik
hrabríti, -ím, vb. impf. ermuthigen, C.; — h. se, prahlen, Bes.-C., Gor.; — sich muthig stellen: kako se pes hrabri, pa vender neče mačka bežati, Gor.
Pleteršnik
Pleteršnik
kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.-Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.-Levst. (M.).
Pleteršnik
kołníca, f. 1) der Wagenschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Notr.; — kǫ́lnica, Valj. (Rad), Rib.-M.; — 2) das Wagenbrett, ogr.-C.; — kolníce, ein Wagen mit solchen Brettern, zum Verführen des Düngers, Dol.; — 3) = kolnik, kolinjak, C., Koborid (Goriš.)-Štrek. (Let.); črez kolnice bežati, über Hals und Kopf fliehen, V.-Cig.
Pleteršnik
kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.-C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.-Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.
Pleteršnik
obstəklẹ́ti, -ím, vb. pf. eig. zu Glas werden: vor Schrecken oder Staunen erstarren, Jan., Levst. (Rok.); Bežati čem in — obsteklim, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
radovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) freiwillig, Mur., Cig., Jan.; radovoljno uboštvo, Schönl.; radovoljno bežati od česa, Kast.; čebele bodo radovoljno svoj panj zapustile, Gol.; radovoljna dražba, freiwillige Feilbietung, Levst. (Nauk); — 2) bereitwillig, Cig., Jan.
Pleteršnik
skǫ̑koma, adv. sprungweise, Cig., Jan., Žnid.; — im Galopp, Mur., Cig., Jan.; s. dirjati, Cig.; — über Hals und Kopf, Cig.; s. bežati, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
spẹ̑h 1., spẹ̑ha, spẹhȗ, m. 1) die Hurtigkeit, die Eile, Cig., Jan., Mik.; na speh, eilends, Cig.; schnell, Rib.-M.; na speh bežati, schnell fliehen, C.; v speh korakati, schnell schreiten, Vrt.; — 2) der Fortgang, das Gedeihen, Cig., Jan.; Dela težavnega speh, Levst. (Zb. sp.); s. imeti, gut vonstatten gehen, Cig.; delo ima s., C.; on nima spehu pri delu, Dol.; delo mu gre v speh, Vrt., Z.; delo mu gre na s., Gor.; ta reč nima speha (gibt nichts aus), C.
Število zadetkov: 12
Dostopnost